Pred branjem zgodbice se prepričaj, da sta 1. del in 2. del Nirvane že za tabo. 👈 že za tabo.
***
Noč, skorajda neprespana. Kaj počnem s tem svojim življenjem. Spustila sem k sebi moškega, ki ga ne poznam, ničesar ne vem njem in njegovo ime je Peter??? Misli so mi odnašale spanec in danilo se je že, ko me je končno zmanjkalo. Zjutraj sem vsa neprespana in mačkasta zlezla iz postelje. Na morju spim vedno gola. Všeč mi je
občutek golote. In nihče me ne gleda. Pritavala sem do ogledala in se postavila predenj.
Ocenjujoče se gledam. Prvič, nisem prav velika. Nisem dolgonoga blondinka z umetnimi joški, nimam umetnih trepalnic in… nekoč mi je nekdo rekel: “Saj midva oba veva, da nisi nobena lepotica”. Tudi samozavesti mi niso serijsko vgradili v DNK. A kljub vsemu sem bila do sedaj kar zadovoljna sama s seboj. Zdaj, kar naenkrat, pa kritičen pogled v ogledalo.
Noge hmmm, urejena frizurca spodaj, pogled preskoči na prsi in… ne zmorem več. Srečam se s svojimi prestrašenimi očmi, pogladim svoje dolge lase. Oblečem se in začelo se je premetavanje po možganih. Vse mogoče ženske bedarije… v mislih se ozmerjam, pojem zajtrk in odidem proti morju. Danes že vem, da ga moje oči ne bodo videle pred večerom in med nočnim razmišljanjem sem se odločila vsaj to, s čim ga bom nahranila.
Že zjutraj sem zamesila kruh. Pekla ga bom, ko se vrnem iz trgovine. V najhujši vročini, ko je sonce preveč žgalo, sem se odpeljala v trgovino in nakupila vse potrebno. Kljub vsem dvomom, med drugim tudi o tem ali sploh pride, je bilo v mojem drobovju ves čas čutiti
poželenje. In hrepenenje. Ostala sem do večera, gledala v žarečo gmoto, ki se je to pot izza oblaka utapljala v morju. Barve so bile v vseh odtenkih modre. Dan je mirno ugašal. Odšla sem proti domu, pa pod tuš.
Sveža, dišeča po čistem in namazana s kremo vonja mandeljnov, sem vzela v roko dva
krožnika. Okoli mene se je mešal vonj po kremi, dimljenem lososu in oljčnem olju. Pripravila sem dva krožnika. Prvi je imel v sredini kroglo burrate, ki so jo obdajali na polovičke narezani pisani mini paradižnički, soljeni, bogato pokapani z oljčnim oljem in z dodatkom sveže bazilike. Okusen in barvit krožnik, ki se mu je pridružil drugi, na katerem je bil kupček iz rukole, nanj pa strateško postavljene rezine dimljenega lososa in na rezine narezanega parmezana.
Pogrinjek za dva, kozarčka za penino, ki se je že od poldneva hladila v hladilniku in sem jo zdaj prenesla v skrinjo, da dobi potrebno temperaturo in moj srebrni jedilni pribor. Miza je popolna. Uredim še sebe. Dolgo obleko, ki bo zakrila mojo goloto. Kanček parfuma. In rdeča šminka.
Zvonec na vratih. Odprem in v trenutku se je prisesal na moje ustnice.
“Mmmmm…,” je zabrundal, “težko sem te čakal. Pripravila si same dobre stvari. Si kruh spekla sama? Kako zelo vse diši. S tabo na čelu,” je zdrdral in mi pomežiknil.
Pogladil me je po hrbtu in kaj hitro ugotovil, da pod obleko ni ničesar.
“Uffff, danes bova pa hitro jedla,” se je zasmejal.
Še nikoli v življenju nisem imela na zalogi tako malo besed. Pa sva vendarle jedla lepo počasi in v miru. Padla je beseda tu in tam, požirek penine, v meni pa je znova žgalo. Kaj ta moški počne z mano.
Ko sva končala, me je prijel za roko in vprašal: “Mi zaupaš?”
“Seveda. Vsaj malo, drugače te ne bi spustila skozi vrata.”
“Prav. Danes bi ti rad dal prevezo čez oči. Želim te razvajati na malo drugačen način. Lahko rečeš ne, ne bo pa nobenih drugih zavezovanj in ničesar ti ne bom storil, kar ne boš dovolila.”
Vstanem, se obrnem in čez oči mi zaveže črno prevezo. Odvede me v spalnico in me poleže. Obleko pusti ne meni in me začne božati. Počasi od gležnjev navzgor. Vmes mi nežno šepeta: “Kako zelo lepa si, imaš najmehkejšo kožo. Všeč mi je vsak milimeter tvojega telesa. In zame si danes brez perila. Kako poredno.”
Njegovi roki potujeta po moji topli, naježeni koži. Drsi in dela kroge, se izogne moji sredici
in gre počasi proti trebuhu. Okoli popka. Počasi proti prsim. Vmes ugotavljam, da sem poostrila druge čute. Oči zaprte, zato je na delu vonj, sluh in moja razdražena koža. Ko pripotuje do prsi, sta na obeh straneh razdražena vršička. V želji in pričakovanju. Ponudim mu bradavičko in s prsti se zaplete v prvo. Hkrati mi sleče obleko. Njegovega jezika ni nikjer.
“Ga lahko vzamem v roko?”
“Lahko, čisto malo,” se je pošalil. Vzamem ga v roko in vztrepeta, ves je velik in napet.
Igračkam se z njim toliko, da me občuti. In toliko, da jaz občutim njega. Rahlo božanje… on mi medtem menjaje draži bradavički. Končno občutim njegov jezik. Najprej me poljubi. Čaroben ples, ki nama daje zalet in željo po nadaljevanju. Jezik odpotuje na vrat in išče utrip žile. Za hip zastane in nadaljuje pot proti prsim. Končno, po treh dneh, njegov jezik oblizne napeto bradavičko, ki se mu vsa željna ponuja. Sesa in grizlja. Potem se prestavi na drugo stran. Jaz ga ves čas nežno božam. Pa vseeno ves čas občutim v dlani vsak utrip srca tam spodaj. Vem, da si me želi. Hkrati vem, da tudi jaz utripam v želji.
“Si mokra zame?”
Prvič mu samozavestno odgovorim: “Mokra, potrebna. Želim si te.”
Ne bom se pretvarjala, če je vsa moja notranjost mehka in trepetajoča, če imam že davno razširjene noge, če čutim, da mi mokrota mezi proti ritnicam.
Kondom?” vpraša.
“Že zadnjič sva brez… Ne vem.”
Slišim odpiranje embalaže in natikanje kondoma na ud. Sprijaznim se. Počasi, čisto počasi se z glavico dotakne odprtine. Razdražena in željna želim z boki suniti proti njemu, da me bi hitreje napolnil. A zadrži moje boke in počasi vstopa. Zares zelo počasi, da občutim vsak centimeter, ki me napolni. Želim si občutiti vsega.
“Daj, prosim, porini ga vame, globoko kolikor moreš. Potrebujem ga. Potrebujem te,« moledujem.
V nekem trenutku se odloči in ga potisne vame. Do konca, da rahlo zaboli. Potem mi pobegne ven, skoraj do konice. In ga znova zarine v globino. Spusti moje boke in počasi uskladiva ritem. Vsakič, ko je globoko v meni, se mi meša od želje po še in še globlje, ko uide, ga z boki lovim… za hip preneha in vmes med naju postavi prst, ki poišče moj gumbek. Zakričim od naslade in se poganjam proti njemu. Občutim vse, prst in on globoko v meni.
Obmiruje in zdaj jaz narekujem tempo. Butam obenj, hkrati občutim njegov prst na ščegetavčku in v meni narašča potreba. Rada bi ga obrnila in zajahala, a ne dovoli. Tako še naprej lovim ritem in se nabadam na njegov ud in njegov prst. Moj ritem je zdaj vse
hitrejši in po hrbtenici se začne počasi plaziti občutek orgazma. Zaganjam se. Sopem in stokam, pa tudi on je vse bolj glasen. V nekem trenutku potegne dlan k sebi in za trenutek moj ščegetavček ostane brez dotika. Zdaj moji boki iščejo še bližji stik z njim. Gibava noro in potem…
“Še, daj še, ne ustavi se, še,še, še…” potem me raznese.
Skoraj istočasno začutim, da ob mojih vzdihih in prošnjah pride tudi njemu. Zadnji gibi nama dajo občutek dokončanja. Občutek potešitve, občutek bližine. Držim ga v objemu, lačna njegove bližine, topline.
“Draga, ne snemi preveze. Želim, da si zapomniš moj vonj, želim, da si zapomniš moj glas, želim, da si zapomniš, kako velik in mogočen je zate. Želim, da me ohraniš v spominu naslednji mesec, ko me ne bo. Povej mi tvojo številko.”
Zdrdram številko svojega mobilnika in otrpnem. Držim se za prevezo in poslušam, kako se oblači.
“Lepa si. Pogrešaj me,” poljub in že ga ni bilo več.
Potešena, a z rahlo grenkobo v srcu si snamem prevezo. Znova sama. Odtavam v kuhinjo, kjer me na mizi čaka presenečenje. Čudovita zapestnica z modrim kamnom vdelanim v srce. Vizitka zraven z lično pisavo.
Pogrešaj me. Moja si…
Mercedes
