Se pred vročim zmenkom potešiti sam ali priti tja z vsem poželenjem še lepo na zalogi? Če želiš mirno glavo, si pomagaj, če želiš več napetosti, pa roke raje drži pri sebi. 😈
Če se potešiš prej, postaneš precej manj “lačen” Poznaš tisto stanje, ko si z nekom že nekaj dni izmenjuješ vroča sporočila, fotografije in namige, potem pa je končno napočil večer za srečanje? V glavi imaš že skoraj cel film, telo pa bi najraje preskočilo pijačo, pogovor in vse ostalo, kar stoji med tabo in nadaljevanjem. Ravno tu zna malo solo zabave pred zmenkom zelo hitro znižati temperaturo. In to ni nujno slabo.
Včasih se po orgazmu glava res zbistri in osebo pred sabo pogledaš z nekoliko manjšo seksualno lakoto. Nenadoma opaziš tudi glas, humor, energijo in tisto pomembno vprašanje: ali me ta človek res tako privlači ali sem bil samo že tri dni preveč potreben seksa?
Ampak včasih je greh pokvariti dobro napetost
Po drugi strani pa obstajajo zmenki, pred katerimi bi jaz pustila vse pri miru. Če te nekdo že samo z enim sporočilom spravi v poredno razpoloženje, zakaj bi to energijo ugašal nekaj ur pred srečanjem? Pol užitka je v pričakovanju. V tem, da se pripravljaš, veš, kaj si želiš, in se sprašuješ, ali bo oseba v živo še bolj nevarna kot na zaslonu.
Takrat je že prvi pogled bolj nabit. Dotik roke ni več samo dotik roke. Sedenje preblizu postane čisto zavestna provokacija in vsak nasmeh ima malo preveč pomena. Če prideš na zmenek z neporabljeno seksualno energijo, jo telo nosi s sabo. In priznajmo si, včasih je prav lepo gledati, kako hitro jo zazna tudi oseba na drugi strani mize.
Najslabši timing? Petnajst minut pred odhodom
To je skoraj klasična napaka. Ves dan si nabrit, potem pa tik pred tušem pomisliš: samo malo se bom umiril. Petnajst minut pozneje sediš na robu postelje popolnoma zadovoljen, motivacija za vroč zmenek pa je nenadoma nekje med kavčem in naročilom hrane. 😏 Telo je dobilo nagrado, zaradi katere je prej delalo ves ta cirkus.
Pri nekaterih želja hitro pride nazaj, drugi po orgazmu potrebujejo precej več časa. Zato se splača poznati lastni “reset”. Če veš, da po solo akciji naslednje tri ure razmišljaš predvsem o spanju, potem tik pred zmenkom verjetno ni najboljši trenutek. Če pa si čez eno uro ponovno pripravljen na grešne misli, si očitno dobil precej bolj radodaren sistem.
Manj pritiska pomeni boljši flirt
Obstaja še ena dobra stran predhodnega potešenja: ne prideš na zmenek z občutkom, da se mora nekaj zgoditi. To se opazi bolj, kot si ljudje mislijo. Ko si preveč osredotočen na to, kako večer spraviti do seksa, postaneš manj sproščen, manj igriv in precej hitreje začneš siliti tempo. Ko tega notranjega alarma ni, se lahko res igraš.
Malo pogleda, malo draženja, malo namigov in nič potrebe, da bi čez dvajset minut že vedel, kam gresta. Paradoks je precej seksi: ko nisi obupan po seksu, pogosto deluješ veliko bolj privlačno. In ravno zato se večer včasih konča precej bolj vroče, kot če bi že od prve minute mentalno slačil osebo pred sabo.
Kaj bi naredila jaz?
Če grem na prvi zmenek z nekom, pri katerem še nisem prepričana, ali bo kemija v živo sploh delovala, bi se brez slabe vesti prej malo umirila.
Tako vem, da me oseba res zanima in da moje odločitve ne sprejema samo telo, ki že tri dni kriči po pozornosti.
Če pa se dobivam z nekom, za kogar že vem, da mi ob njem popustijo zavore, bi se pred srečanjem zelo verjetno namenoma pustila pri miru.
Ker obstaja posebna vrsta užitka v tem, da prideš na zmenek že malo “prižgan”. Da nekaj ur nosiš željo s sabo, jo skrivaš pod oblačili in se ob prvem bližnjem pogledu vprašaš, ali druga oseba že ve.
Včasih je solo vrhunec popolna priprava na večer. Včasih pa je veliko bolj poredno narediti čisto nič in pustiti, da se vsa lakota prihrani za pravo osebo. 😈
