Sandi in Tina sta imela vroče razmerje, ki ga je kalilo zgolj dejstvo, da sta se zaradi kilometrov med njima premalokrat videla, zato je bil naslednji korak logična izbira.
Ko sta se popoldne dobila na parkirišču v centru je bilo videti, da se želita najprej dati dol. Njune oči so žarele od potrebe, a žal sta se lahko le pošteno objela in za nekaj trenutkov izgubila v vročem poljubu. Njena roka je kljub vsemu skrivoma smuknila mednju in preiskala njegovo mednožje. Ni rabil veliko, da je bil pripravljen.
“Ooo, pogrešaš me!” se je naredila nevedno.
“Mhm … in sedaj bova stala tule sredi parkinga dokler mi ne pade dol,” se je zasmejal. “Ali pa te vržem na havbo …, ampak potem greva lahko stanovanje iskat v sosednjo občino hehe!”
Njun plan za tisti dan je bil ogled nekaj stanovanj, ki so bila na voljo za najem. Sandi je “bežal” od svoje bivše, ona pa je še imela v planu možu povedati, da odhaja, a je menila, da se ji s tem še ne mudi.
Vso pot skozi ulice in preko trga, sta se po malem grabila, hodila objeta in se občasno ustavila za kakšen poljub ob prečudovitem razgledu na arhitekturo, kjer bi utegnila izbrati svoje novo ljubezensko gnezdece. Že sama misel na to ju je delala pohotna. Bila sta zgodnja, naredil se je prelep sončen dan in sklenila sta se ustaviti na kavici tik ob najbolj prometni ulici s pogledom na grajski grič.
Njune oči so se pogovarjale o povsem drugih rečeh kot njuna usta. Počasi sta srebala kavo, se nasmihala drug drugemu in uživala v čudovitem dnevu.
Sandi je potem poklical in preveril ali ju lastnik že pričakuje za ogled. Nista imela daleč do stanovanja, ki je bilo njun prvi izbor. Sicer ne po ceni, ampak po lokaciji, opremi in razgledu, vsekakor.
Lastnik ju je odpeljal do stanovanja, na hitro razkazal nato pa jima prijazno dal na razpolago nekaj časa, da se v miru razgledata.
“Vzemita si čas. Tule je ključ, ko bosta odhajala, me najdeta spodaj,” je rekel, izročil ključ in odšel.
Tina in Sandi sta se spogledala in se na široko zasmejala. Nenadoma mu je bilo povsem vseeno za napol stoječega tiča in njej za nabrekle bradavičke, ki so silile skozi majico. Lastnik jih je gotovo opazil, sicer ne bi tako dolgo zijal vanje. Najprej sta si ogledala kuhinjo. Vsi elementi so bili tam, bilo je čisto in prostorno, pult pa je bil videti izjemno pripraven za odlaganje zadnjic.
Na hitro je skočila gor, se naslonila nazaj in se zarežala: “Bi šlo, … bi.”
Potem sta si ogledala dnevni prostor. Okno je bilo odprto in slišati je bilo petje ptic, ki so čepele v krošnji bližnjega drevesa. Vonj pomladi ju je povsem omamil, potem pa še tisti prelep pogled na stari del mesta in grad, kot bi nekdo nalašč obesil njegovo sliko tja gor.
Naslonila se je na okensko polico, on pa se seveda ni zmogel upreti pogledu na tisto ritko v kratkem krilcu in razgaljenim nogam, ki so nagajivo cepetale na mestu. Od zadaj se je naslonil preko nje, globoko vdihnil in med poljubom na vrat dejal:
“Tale razgled me ubija bejbi.”
Z roko je segla nazaj in zatipala silno nabreklino v njegovih hlačah, ki se je skušala ugnezditi pod njeno zadnjico. Dobro ga je čutila tam zadaj in na ustnice se ji je zarisal pohoten nasmešek. Verjetno sta tisti trenutek oba vedela, da bosta verjetno krstila stanovanje za katerega se še niti dogovorila nista, da ga bosta vzela.
Z ulice se je nekdo ravno tisti hip odločil fotografirati zanimivo arhitekturo stavbe v kateri sta se nahajala.
“Greva pogledat še ostalo,” je rekel in jo potegnil za roko.
Šla sta v kopalnico za katero je “gazda” dejal, da bo do naslednjega tedna deležna popolne obnove, nakar bo stanovanje pripravljeno na oddajo. Tisti hip se jima je zdela naravnost sanjska. Že pri vratih sta se strastno zalizala kot potrebna srednješolca, ki se skrivata pred celo šolo, potem pa sta se prestavila do velikega pulta z umivalnikom. Res je bil potreben prenove, a za Tinino ritko se je zdel tisti hip kot naročen.
Sandi je ključ vtaknil v zadnji žep svojih kavbojk in si v objemu njenih grabežljivih nog odpel pas in zadrgo. Ni si dalje slačil hlač. Hotel je, da se s tem ubada ona. Potem se je prepustil stisku njenih nog in z rokama objel njeno zadnjico, ter jo izkopal izpod krila.
“Hej, keramika je mrzla!” je kar malce odskočila.
“Saj ne bo dolgo hehe!” je odvrnil.
Potem sta se strastno poljubila, ona je z roko zarila v njegove razpete hlače in navdušeno pričela pričela grabiti po njegovem potrebnem tiču. Že kar nekaj časa je minilo odkar sta nazadnje. V resnici sta oba upala, da bosta tisti dan, verjetno pa si nista mislila, da takole. A prepovedano je najslajše, pravijo.
“Ti je všeč?” je rekel in ji šel z rokama daleč pod krilo.
“Stanovanje, ali tole mečkanje?” se je nasmehnila. “Hmm, oboje mi je.”
“Vzameva?” je vprašal medtem, ko mu je potisnila hlače navzdol preko zadnjice.
“Vsekakor, kar se mene tiče,” ja rekla in z levico segla po nabreklem tiču, ter ga pričela pohotno vleči k sebi. “V ponedeljek imam slab kilometer stran razgovor za novo službo. Ne bi bilo slabo.”
Sandi je njeno zadnjico potegnil bližje sebi, da se je z vrhom uda lahko dotaknil njenih vlažnih spodnjic.
“Spet sem na mrzlem,” se je takoj pritožila.
A le za hip. Ko je s prsti umaknil njene čipkaste spodnjice in prislonil nabreklo glavo uda k njenim sočnim ustnicam, je pozabila na prostor in čas v katerem sta se nahajala. Z rokama se je nekoliko odrinila od pulta in se strastno nasadila nanj. Z nogama ga je povsem objela in ga s petami nagajivo udarila ob zadnjico.
“Pa pazi, da si ne razbiješ jajc,” se je zarežala ob misli, da bo z njimi udarjal ob pult pod njo.
“Hvala za skrb,” je rekel tik preden se je spustil v dir.
Vzela sta si nekaj divjih minut zase in zapečatila prva orgazma na novi lokaciji. K sreči je kljub stanju prenove, voda še vedno tekla in sta lahko uničila “dokazni material” njunih nečednosti, ter se nekoliko očedila, preden sta nesla ključe nazaj lastniku.
“Zmenjeno,” je rekel Sandi, ko se jim je za slab teden še odpovedal.
“No, me veseli,” je dejal gazda. “Sem vedel, da vama bo všeč. Upal sem samo, da vaju kopalnica ne bi odvrnila, saj bo že naslednji teden res lepa in moderna.”
“Ah, kje pa!” je vzkliknila Tina. “Tudi kar takšno bi vzela, vam povem.”
