Katja je sovražila december. Sovražila je umetne nasmehe na korporativnih zabavah, sovražila je vonj po cimetovih zvezdah in tisto prekleto “All I Want for Christmas” v zanki, ki se je vrtela po vseh nadstropjih.
Sovražila je, da mora nositi rdečo obleko, ki se ji je lepila na boke, in da se mora pretvarjati, da ji je všeč, ko jo šefova žena pohvali za “božični sijaj” v očeh.
A tisti večer, v dvigalu ogromne poslovne stavbe, je vse to nenadoma postalo nepomembno.
Matej je stopil vanj v devetem nadstropju. Petinštirideset let, siva srajca razpeta na prvem gumbu, rokavi zavihani do komolcev, vonj po sandalovini in nečem temnejšem. Iz drugega podjetja. Konkurenčnega. Že med večerjo sta si izmenjevala poglede, ki so bili ostrejši od nožev na mizi. Ko se je dvigalo zaprlo in se je med njima znašel samo še zrak, poln utripajočih lučk in odmeva glasbe iz ozadja, je bilo konec pretvarjanja.
Ni bilo besed. Samo njegov pogled, ki ji je rekel: “zdaj”. In njene ustnice, ki so mu odgovorile z “da”.
Prvi poljub je bil kot požar. Njegova dlan na njenem vratu, prsti v laseh, jezik globoko in brez opravičila. Druga roka mu je že drsela pod krilo, po notranji strani stegna, vse višje, dokler ni začutil, da so njene hlačke že mokre. Zaslišal je njen tih, globok vzdih ob njegovem ušesu. Dvigalo se je spuščalo. Pet, štiri, tri…
Ko so se vrata odprla v kletno garažo, sta bila že napol slečena. Njegova kravata je visela okoli njenega vratu kot povodec, njena obleka je bila potisnjena do pasu. Brez besed sta se spotikala proti njegovemu črnemu Audiju Q8 v kotu, kjer je bila edina luč tista utripajoča rdeča od zasilnega izhoda.
Voznikova vrata so se zaprla za njima. Usnjeni sedeži so zaškripali, ko jo je potegnil čez sebe. Iz kakovostnih zvočnikov Bose je zavibriral deep house – bas je udarjal v prsni koš kot drugo srce. Roke so ji drsele pod srajco, nohti po njegovih prsih. On je s spretnim gibom strgal hlačke z nje – zvok trganja blaga se je zmešal z glasbo.
“Kupil ti bom nove, kakršne koli boš hotela,” je v opravičilo dejal z glasom, ki je bil vse prej kot opravičilo.
“Jebi me tukaj, takoj,” mu je zašepetala naravnost v usta, z glasom hripavim od želje.
Ni čakal. Z eno roko ji je razmaknil stegna, z drugo je že odpenjal svoje hlače. Njegov tič je skočil ven – trd, debel, žilav, glavica že vlažna. Katja je zajela sapo, ko ga je začutila med nogami. Brez kondoma, brez vprašanj. Samo vročina, samo potreba.
Prvi sunek je bil brutalen. Vstopil je do konca v enem samem gibu, globoko, kot da bi hotel prebiti nekaj v njej. Katja je spustila glasen, divji krik, ki se je odbil od stropa avta. Njeni rdeči nohti so se zarili v njegov tilnik, boki so se mu instinktivno dvignili nasproti. Drugi sunek, tretji – vsak je bil močnejši, globlji, bolj surov. Usnje pod njeno ritjo je bilo že mokro od njunega znoja in od nje.
“Močneje,” je zahtevala, z zobmi na njegovi spodnji ustnici.
Prijel jo je za boke kot za ročaja in jo začel nabijati nase. Vsakič, ko se je dvignil, jo je potegnil navzdol, da je čutil, kako se njena pička razteza okoli njega, kako ga stiska, kako se trese. Njeni joški so poskakovali pod raztrgano obleko, bradavičke trde kot bi ne bile njene. Zgrabil je eno dojko, jo močno stisnil, potem pa se sklonil in ugriznil v drugo – ne nežno, ampak tako, da je kriknila od bolečine in užitka hkrati.
“Ti si moja božična kurba letos,” ji je zašepetal ob ušesu z globokim in surovim glasom.
“In ti moje edino darilo, ki ga bom raztrgala,” mu je odgovorila in mu zarila nohte v hrbet.
Avto se je tresel. Stekla so se zarosila. Njegovi boki so udarjali ob njena stegna v ritmu, ki je bil skorajda nasilen. Hitro, globoko, brez milosti. Vsakič, ko je šel do konca, je začutil, kako se njena pička krči okoli njega, kako ga molze, kot da bi ga hotela posesati vase za vedno. Njeni vzkliki so postajali vse bolj divji, vse manj človeški.
“Prihajam, jebi me, prihajam!” je zavreščala in se zgrudila. Celo telo se ji je streslo v krčih. Njena pizda se je stisnila okoli njega kot primež, mokra, vroča, utripajoča.
To ga je zlomilo.
Zadnjič jo je dvignil in močno pritisnil nase, globoko, do samega konca. Zaječal je z globokim, živalskim zvokom, in se izlil vanjo. Prvi curek je bil tako močan, da ga je začutila globoko v sebi, drugi, tretji, četrti… toplo, gosto, neskončno. Držal jo je pri kolenih, da ni mogla pobegniti, medtem ko se je praznil vanjo do zadnje kaplje.
Ko se je končno umiril, sta oba težko dihala. Njegov tič je še vedno utripal v njej, pol-trd, prekrit z njunim sokom. Katja se je naslonila na njegove prsi, lasje razmetani, ustnice otekle in povsem rdeča v obraz.
“December ni več tako zanič,” je zašepetala in se nasmehnila.
Matej ji je poljubil čelo, potem vrat, potem ugriznil v ušesno mečico.
“Še celo noč imaš na voljo, da me prepričaš, kako zelo sovražiš praznike,” ji je rekel in že spet začel počasi premikati boke.
Deep house je še vedno igral. Lučke v garaži so utripale rdeče. In Katja je vedela, da bo to njeno najboljše novo leto doslej – mokro, surovo in popolnoma brez filtrov.
