Iz sončne Ljubljane sem se odpravila na obalo. Pot, ki jo imam neskončno rada. Pot, ki me popelje v drugo okolje. Vonj po morju, obmorskem rastju…
kava na sončku z razgledom na neskončno širjavo modrine, z odbleskom sonca… A to nedeljo se je narava malce poigrala z mano.
Namesto pogleda na morje, me je pozdravila megla. Spuščanje po ovinkih proti Portorožu je pomenilo potapljanje v meglo, ki me je spremljala že od zadnjega tunela. Nič hudega. Gneče v tem času na obali ni, vreme pa je odgnalo še tiste zagnance, ki so pomislili na dan v soncu.
Parking in sprehod do lokala… sedla sem zunaj, se zavila v deko na stolu in se prepustila vlažnemu zraku in kavici. Kljub temu, da je bilo malo sprehajalcev, mi je v oko padel postaven moški na dolgih nogah, sivimi lasmi spetimi v čop in pozabljeno bradico. V kotičku ustnic je imel zataknjen cigaret. Oblečen v široko jakno, s kavbojkami, ki so imele ob strani luknjo, ki tam ni bila namerno moderno nastavljena. Z ležerno hojo. In nekako poznanimi potezami obraza. Počasi se mi je približeval.
Ta premium vsebina je na voljo le članom urgenca.com
Prijavi se Še brez brezplačnega računa? Registracija
