Sonce svoje zadnje žarke meče v ugašajoč dan. Popolnoma sama ležim na plaži, saj so se vsi ostali že davno pobrali domov. A to je zame najlepši del dneva. Mir. Ko sama, v tišini opazujem, kako velika žareča krogla izgublja svojo barvo, se spreminja v oranžno in poljublja morsko gladino.
Nebo dobiva drugačen, temnejši odtenek. Tudi vonj je drugačen. Ker je bil dan izjemno vroč, je šele sedaj znosna temperatura. Takšna, da lahko vdihnem zrak v svoja pljuča. Da se koža počasi umiri. To je po navadi tudi čas, ko se še zadnjič potopim v vodo. Morje se je skorajda umirilo, tako da je tudi drobceno pljuskanje valov še komaj slišno. Voda je čudovita.
Ne razumem ljudi, ki gredo s plaže, ko je najlepše. Ko so barve čudovite, ko se zvoki stopijo v en velik nič. Počasi, skorajda obredno, se odpravim v vodo. Občutim toplino morja, ki mi oblizne gležnje. In z vsakim drobnim korakom me vse bolj objema. Užitek občutkov. Skorajda meditacija.
Mojo nirvano prekinejo koraki. Čvrst in po zvoku sodeč, moški korak. Poskušam ignorirati vdor v moj mir, a koraki so vse bliže. Zdi se, da ni prav daleč, a vseeno vem, da ni vstopil v moj osebni prostor. Končno se obrnem, da vidim, kdo si je dovolil kaliti mojo tišino. Ufff, zagledam postavo moškega, ki je že čez dan skakal v moje vidno polje in kratil moj dušni mir. Nič posebnega sicer, premajhen za moj okus, s pretemnimi lasmi, s čudnimi kopalkami.
A imel je… nekaj. Neopredeljeno, a tisto nekaj. Srečala sva se z očmi. Za hip sem pomislila na svojo razmršeno frizuro, pomečkano od morja, sonca in poležavanja, pa kar naenkrat sem ugotovila, da so na meni tiste najbolj sprane kopalke, pa … le s čim se ukvarjam.
“Živjo, a ni fina voda? Pa tak mir. Nikjer nikogar. Najboljši del dneva za namakanje,” je bil zgovoren.
Zrla sem vanj, nezmožna odgovoriti…
“Pridi, greva skupaj.”
“Živjo. Ja, lepo je…”
Zagrabil me je za roko in me potegnil za sabo. Konec nirvane… Pa se sploh nisem upirala. Samo med sivimi celicami se mi je podilo tisoč vprašanj.
“Sem te že čez dan opazil. Kar sama?”
“Ja, rada hodim sama na morje,” odgovorim in vem, da za nič na svetu ne bi priznala, da je tudi on meni padel v oko.
Potem …, potem je šlo s svetlobno hitrostjo. Ko je voda segala do pasu, me je poškropil. To me je vrnilo na zemljo. Nič več razmišljanja. Igra z vodo in nedolžna otroška zabava. Ki pa je v trenutku dobila drugačen prizvok, saj se mi je približal in me poljubil. Drobčken, skorajda nagajiv poljubček na usta.
“Sama?” vpraša.
Prikimam in se v trenutku odločim, da mu poljub vrnem. To ni bil več igriv, nagajiv poljub. Ustnice so se razprle in poiskal je moj jezik. Samo za hip. Znova me poljubil na ustnice. Nežno je z jezikom risal moje ustnice. Se umaknil in jih začel grizljati. Z rokami je krožil po mojem hrbtu. Spodnašal mi je tla s pod nog. Objela sem njegovo čvrsto telo, da mi je bil še bližje, da bi čutila njegovo kožo, da bi ujela svoje ravnotežje. Pod dlanmi sem čutila vsako mišico, vsak gib. Potem je moja dlan sledila krivulji njegovega hrbta. Odmaknil se je in me zadržal pred seboj.
“Glej me, v oči me glej,” je zvenelo bolj prošnja, kot ukaz.
Trepetala sem od vznemirjenja, pričakovanja, želje. Potem me je, z eno roko, držeč stran od sebe in z nepremičnim pogledom v oči, z drugo roko pobožal po prsih. Čisto nežno, a dotik je bil nor. Ježila se mi je koža, napele so se mi prsi in bradavičke. V notranjosti sem se tresla. In hlepela po nadaljevanju. Želela sem zapreti oči in se predati užitku.
“Glej me,” je ponovil.
Še nikoli v življenju nisem med ljubljenjem gledala, vedno sem se užitkom predala z zaprtimi očmi. Nisem vedela, da pogled v oči ljubimca lahko tako poveča užitek. Srh po koži. Želja po stiku kože, a sem imela ta hip pred sabo same omejitve, ki pa so me na nek način še bolj vznemirjale. Potem mi je z nogami stopil med nogi in me s tem prisilil, da sem naredila razkorak.
V naslednjem hipu je izginil pod vodo in se zagrizel vame kar skozi kopalke. Še malce bolj sem razširila nogi, nakar se je prikazal na površju. Dlan je obdržal na mojem najobčutljivejšem predelu. Se znova potopil in z zobmi nežno raziskoval. Potem se je vseeno odločil in me potegnil v globljo vodo, da sem izgubila tla pod nogama. Ko sva se odmaknila od obale, mi je potegnil kopalke navzdol in jih obdržal v roki. Še enkrat se je potopil in se me lotil z jezikom in zobmi.
Vsake toliko je prišel zajet zrak in znova izginil pod vodno gladino. Vznemirjenje, ki ga je povzročal z usti, me je pehalo v omamo. Nisem si znala predstavljati, da je lahko igra jezika pod vodo tako vznemirljiva. Pošteno sem bila razdražena. Najbrž tudi on, a ga nisem mogla ne videti, ne čutiti, saj sem imela delo že s tem, da se obdržim na površju. V nekem trenutku pa se je odločil zamenjati igro in jezik je zamenjal njegov napeti ud.
Prodrl je vame. Tam sredi morja, sem se šla ljubezen z neznancem. Počasno gibanje njegovih bokov in prodiranje njegove trdote vame… Prilagodila sem se njegovemu ritmu. Poslušala njegovo strastno sopenje in hkrati stokala od užitka. Okoli naju je bilo slišati
pljuskanje morja, ki sva ga povzročala s svojim gibanjem. Ritem je bil vse hitrejši, sopenje vse glasnejše in v nekem trenutku je obmiroval.
Potrebovala sem svoj ritem, zato sem nadaljevala ples na njegovem korenjaku. Vse hitreje in glasneje. Nisem mogla zadržati krikov v sebi, medtem, ko sem ga na nek način jahala, iskala užitek in dajala ritem. Tik pred orgazmom se mi je znova pridružil. Zagrabil me je za boke in mi s tem pomagal, da sem končno dosegla vrhunec in ga izkričala v njegovo ramo. Le nekaj krepkih gibov za mano, se je izlil tudi on. Nepopisno doživetje. Nori občutki. Potreba po njegovi bližini.
Ne vem, kako sva se znova znašla s trdimi tlemi pod nogami. Še vedno naju je objemalo morje. Obstala sva v objemu. Dih je bil še vedno pospešen. Telo zadovoljno. Nekje v globini svoje biti, sem si želela še. Več njega.
Odmaknil se je, se mi znova zazrl v oči in rekel: “Kje stanuješ?”
Povem.
“Jutri zvečer pridem k tebi. Čakaj me.”
Oblekel mi je kopalke, mi pomagal na kopno, podal brisačo. Dihnil poljub na ustnice in odšel. Pustil me je samo. Potešeno. In z mnogimi vprašanji, ki so se podila po mislih. Ne poznam njegovega imena. Ne vem kdo je. A si ga želim. Čakala bom. Jutri zvečer…
Mercedes
