Sindrom bele halje je v med ljudmi poznan kot reakcija osebe na zdravniško osebje. Povišan krvni tlak, strah pred negativno diagnozo …
Med zaposlenimi v zdravstvu pa kroži še ena varianta razlage tega sindroma. Ena od višjih medicinskih sester, Berta, je bila znana po tem, da so ji pripisovali sindrom bele halje. Najprej ji je sindrom uničil (ne pretirano srečen) zakon, potem pa jo je prisilil v precej več nočnih izmen kot bi jih bila sicer deležna. Bila je dobesedno nora na zdravnike.
Bivši mož jo je na parkirišču zalotil z oddelčnim zdravnikom. To vsekakor ne bi bila težava, če ne bi bila v avtomobilu, samo v modrčku in spodnjicah, on pa z razpeto belo haljo in nabreklim korenjakom v naročju. Njeni prsti so se ga čvrsto oklepali medtem, ko se je z usti sklanjala k njemu. Njen mož je bil znan po svoji mirnosti in tudi takrat se ni izneveril svojemu slovesu.
Mirno je potrkal na šipo avtomobila in z blagim nasmeškom opazoval dva na smrt zgrožena obraza.
“Ste prosti čez 20 minut?” je vprašal in naredil neverjetno simpatičen obraz. “Pa upam, da za fafanje ne računate več kot 20€?”
Potem se je obrnil in počasi odkorakal v noč. Berta se dva dni ni upala domov. Šele, ko ji je sporočil, da jo “kufri” čakajo pri sosedi Lejli, je sredi noči prišla kot duh in enako tudi izginila s polnim avtomobilom krame.
V službi ni kaj dosti razlagala zakaj se je preselila v malo garsonjero. Nekaj časa se je držala nazaj, kar se sindroma tiče, a kmalu ni več zmogla tega pritiska. Na uvajanje je prišel mlad zdravnik, bleščečih zob in modrih oči. Kljub temu, da se je kolegicam zdel silno vzvišen, pa se je Berti že medilo med nogami, ko je govorila z njim in zvesto izpolnjevala ukaze, ki jih je večkrat lajal kot povedal. Nekaj na njemu jo je silno privlačilo. No ja, poleg bele halje seveda.
Toliko časa se mu je motovilila pred nogami, se izzivalno sklanjala preko mize na vse mogoče načine, da je končno uvidel kam pes taco moli. Enkrat mu je pred nos pomolila svoj globok dekolte, drugič z napeto ritjo silila v zrak, ko je s tal pobirala nerodno padle kartoteke. Če kaj, potem je Berta dobro čutila moške. Tiste njihove prvinske nagone. Kljub na videz odbojnemu značaju, je v njegovih očeh in nezavednih gibih prebrala, da bi strgal z nje prav vse cunjice in jo nasadil na svojega tiča kjerkoli bi se mu ponudila priložnost.
Ta se mu je ponudila v menjalnici uniform, ko je šel pred nočno izmeno po svežo haljo in bele hlače. Berta je dobro vedela, da bo tam zato ga je prehitela in ga prisilila, da mu je bilo nerodno. V precej erotičnem perilu se je zvijala med kupi perila, češ “ravno preoblačim se“. Njena samozavest ga je prikovala pred pult, oči pa so ostale na njenem pregrešno lepem telesu. Ni kaj, Berta je bila zelo privlačna ženska in redki so bili zdravniki, ki so se ji lahko uprli.
Gospod “bela halja” je stopil do nje, jo nekoliko grobo zgrabil od zadaj okoli pasu in potegnil k sebi. Vzelo ji je sapo, on pa ji je na uho spustil tiho grožnjo.
“Izzivaš? Hočeš, ha?!” Je rekel in ji prislonil mednožje k zadnjici.
Oteklina v njegovih hlačah jo povsem razvnela. Komaj je prišla do sape, že so njene prsi prekrile njegove dlani, ki so se preteče vzpenjale po njenem telesu in jo grabile za obline. Z rokama se je naslonila na pult pred seboj in se prepustila na milost in nemilost človeku o katerem ni vedela praktično ničesar.
Že od nekdaj je sanjarila o fuku s skrivnostnim moškim, z nekom, ki bi si jo vzel povsem po svoje. Kdo drug bi bil mnenja, da je sanjarila o posilstvu. Kdo drug, a ne ona. Tega si je želela bolj kot enotedenskega dopusta po tedenskem dežurstvu.
Z desnico ji je segel v spodnjice in si pošteno navlažil prste. Tiho je ječala ko se je drzno igral z njeno muco, ji dražil nabrekel ščegetavček in jo strastno grizljal po vratu. Tako omamno je dišal, njegovi prsti pa so znali čarati. Potem je nenadoma ostala brez spodnjic. Te so končale napete okoli njenih kolen, njegova desnica je odpela njegove hlače in naslednji trenutek jo je zadela prava pravcata raketa.
Brez oklevanja se je zabil vanjo, zastal za hip in ji na uho šepnil:
“Bo pravi zate?”
Njegov glas je bil skrajno perverzen, ton pa preteč.
Nemo je prikimala in se krčevito prijela za rob pulta preko katerega jo je potiskal. Z obrazom in prsmi je zarila v kup čistih oblačil, ter mu ponudila prelep pogled na napeto zadnjico. Za hip je izvlekel svojo batino, se sklonil, da bi ji povsem slekel hlačke in spotoma polizal po razbeljeni češplji. Pred očmi je videla eksplozijo najrazličnejših barv in odtenkov, njeno telo pa je preplavila neka, do takrat, neznana energija.
Ko je umaknil jezik iz objema njenih sramnih ustnic, je končno znova zajela zrak. Potem se je dvignil nazaj k njej, jo prijel pod desnim kolenom in ji nogo potisnil na pult. Pred njim se je zalesketal lepo urejen rožnat cvet katerega je z največjim veseljem znova napolnil s svojim premoženjem. Moda so udarila ob njo in potem vse hitreje in močneje, ko si jo je silovito jemal v tisti menjalnici uniform. Bila je ura, ko ni bilo pričakovati neželenih gostov a vseeno je želel končati karseda hitro.
Z rokama je pograbil njene izrazite boke in se zabijal v njeno napeto zadnjico, ki je bila na tistem pultu videti kot najbolj prestižen artikel v trgovini prepovedanega sadja.
Berta se je iz zamaknjenosti prebudila v trenutek nenavadne tišine. Za hip se ji je zazdelo, da so se zadaj zaprla vrata in, da je ostala sama. Sama v tistem kupu pomečkanih uniform, vsa mokra med nogami, po ritnicah in celo hrbtu. Zajemala je trenutke poorgazmičnih krčev, ki so še vedno stresali njeno potrebno telo. Počutila se je umazano, pokvarjeno, takšno kot ji je bilo najbolj všeč. Vedela je, da je naletela na belo haljo, ki jo je iskala že vsa ta leta. Ampak, ali je bilo to prvič, zadnjič in nikoli več?
Potrudila se bo, da ne. Dotlej pa bo uživala v spominu na ta dogodek in si privoščila nov komplet spodnjega perila s katerim bo naslednjič začarala gospoda “belo haljo”.
Zanimiv sindrom hehe :))
[…] Preberi celotno zgodbo! […]