Bil je poletni večer, eden tistih, ko se okna stanovanj v bloku odpirajo v upanju, da v stanovanje vdre hladen piš vetra.
Sandi je ravno stopil na balkon s kozarcem ruma v roki, ko je iz sosednjega stanovanja zaslišal poznan ženski smeh. Lana in Maša. Dve sosedi, študentki, prijateljici, nerazdružljivi v svojih “podvigih”. Vsi nočni klubi so ju poznali, Lana je v enem od njih delala celo kot “plesalka, animatorka”. Ob drogu seveda, oblečena v vroče tange, največkrat zgoraj brez.
Bili sta zares posebni, a zelo različni. Lana zgovorna 20-letnica, rjavolaska z napeto ritko, ki je bila vedno pol koraka pred drugimi. Maša pa tiha, bolj skrivnostna 22-letnica, s temnimi lasmi in očmi, ki so znale predreti skozi vsako obrambo.
Včasih bi prisegel, da opazi kak predolg očesni stik, preintenziven pogled, pa si je vedno rekel, da najbrž pretirava. A nekaj mu ni dalo miru. Maša je enkrat povsem preveč očitno ujela njegov pogled in ga ni umaknila. Nasprotno. Zazrla se je vanj in samo rahlo privzdignila obrv, kot bi rekla: “Si dobro?” Z Lano pa sta tako ali tako imela strogo varovano “skrivnost”. Če je to še bila.
Tistega večera so se zopet “zaleteli” drug v drugega. Čisto naključno, vsaj tako je delovalo. Lana je potrkala na vrata. “Maša je pri meni,” je rekla kot mimogrede, “pa sem pomislila, da ti prinesem tisti polnilec, ki si ga enkrat pozabil.”
Nosila je čisto prekratke hlačke in majico brez modrčka. Ko je stopila v stanovanje, je namesto polnilca iz torbice izvlekla pivce. “Lahko?” in že je odprla. Sandi je opazil, da ni bila sama, na hodniku je stala Maša, tiho, skrita v nekakšen pol-nasmeh, ki ni kazal sramu ne dvoma.
“Maša, ne boš šla not?” je vprašala Lana. “Mislila sem, da bova še pogledali tisti video iz prejšnjega večera…”
Maša je vstopila in komaj slišno rekla: “Če ne motiva.”
Sedli so. Malo pogovora, nekaj smeha. Dotiki. Lana mu je položila roko na koleno. Maša ni rekla nič. Samo pogledala. Vse bolj neposredno.
“Veš,” je rekla Lana čez čas in se nagnila bližje, “z Mašo si vse poveva. Tudi, kako si ti videti, ko si… v postelji. In… kakšno domišljijo imava.”
Sandi ni več dihal. Povedala ji je?!
V istem trenutku mu je Maša počasi dvignila roko in mu začela odpenjati srajco. Ni mu dala časa za vprašanja. Z ramo se mu je naslonila na bok in z jezikom nežno potegnila po prsih. Ko se je obrnil proti Lani, je ta že klečala na vseh štirih, z zadnjico usmerjeno proti njemu. Brez hlačk.
“Vidiš, danes boš najin. Popolnoma.”
Slekel si je srajco, hlače. Njegov kurac je stal, kot da bi bil pripravljen že ure. Lana ga je pograbila, s trdnim prijemom.
“Tale pa res ni za eno samo.”
Kar malček jezno ga je potegnila k sebi in z usti pogoltnila polovico. Njena glava se je ritmično gibala, slina ji je kapljala po njem, medtem pa je Maša zlezla za hrbet Lani in jo začela božati po ritnici. Pogled nanju, ena mu ga je fafala, druga lizala njeno mokro muco, je bil prehud. Zadrhtel je.
“Ne še,” je rekla Lana, se usedla nanj in počasi spustila svojo gladko, mokro pizdico nanj. “Zdržal boš. Obljubiš?”
“Obljubim, če ne nehamo nikoli.”
Maša je stopila bližje in se mu usedla na obraz. Imela je sladek okus, svežo dišavo telesa in tista mehka stegna, ki so se mu ovila okoli glave, so ga potegnila v trans. Jezik mu je drsel čez njeno luknjico, medtem ko se je Lana na njegovem kurcu premikala gor in dol kot podivjana. Ko sta zamenjali, Maša se je spustila na njegov ud, Lana pa se mu je nastavila z ritjo nad obraz, je povsem izgubil kompas. Čas se je ustavil. Cik-cak draženja, sesanja, lizanja, špricanja… vse je bilo povsem brez zavor. Izmenjavali so se, telesa so se lepila druga na drugo, glasovi so napolnili sobo.
“Pridi med naju,” je rekla Maša, ko so se prestavili na tla v dnevni sobi.
Lana je ležala na hrbtu, z razprtimi nogami. Maša jo je božala, medtem ko jo je on znova nabijal z vso silo. Vsakič globlje. Lana je prišla z glasnim krikom, ki je verjetno dosegel pol bloka.
“Mojca bo slišala,” je rekel in omenil Lanino mamo, ki je že nekaj časa obračala oči za njim.
“Kar naj sliši,” je zadihano rekla Maša. “Potem bo vedela, da imaš raje mlado meso.”
Sandi je bil tik pred tem, da znova eksplodira. Njegov kurac je bil rdeč, napet, od njegovega vrha je kapljal sok poželenja, ki se je mešal z Laninimi sokovi. A Maša ga je ustavila. Usedla se mu je v naročje, ujela njegov pogled in zašepetala: “Zdaj sem jaz na vrsti.”
V trenutku je zdrsnila nanj, z vsem svojim telesom, s celotno težo pohote in z namenom, da si ga zapomni za vedno. Njena muca je bila tesna in vroča, objemala ga je, kot da ga noče nikoli več izpustiti. Medtem ko ga je jahala, se je z roko igrala z bradavičko in mu med vzdihi šepetala: “A si to hotel, stari? Dve mladi porednici, ki te hočeta celega zase?”
Sandi je samo zagrizel v spodnjo ustnico in z dlanjo udaril po njeni ritki.
“Točno to. Ampak še nisem končal.”
Dvignil jo je, jo položil na tla, med njene noge pa znova potegnil Lano, ki je komaj čakala, da si jo še enkrat vzame. Tokrat na vseh štirih, z razprtimi ritnicami in že pripravljeno, razmočeno muco, ki je kar srkala vase. Fukal jo je od zadaj, medtem ko je Maša lezla prednjo in ji lizala bradavičke. Lana je stiskala pesti, se zvijala in ječala, vsak sunek je v njej dvignil novo eksplozijo.
“O jaaaa! Tako močno! Daj mi ga še! Še!”
Ni ji odrekel. Njegova moč, ritem, energija, vse je bilo usmerjeno v eno misijo: da bosta obe zajokali od ekstaze. In tako se je zgodba nadaljevala še nekajkrat tisti večer, na tleh, na kuhinjskem pultu, celo pod tušem, kjer so se telesa znova ujela v vročo, spolzko ekstazo.
Na koncu so ležali zmešani, brez sape, brez potrebe po besedah. Samo še ena stvar je preostala: “A se bomo še kdaj tako… dobili?” je vprašala Maša, rahlo smeje. Sandi je dvignil obrv. “Samo, če nobena od vaju ne bo povedala… Mojci.”
