Veter, ki se je popoldne zavalil po ozkih ulicah starega mestnega jedra, je nosil sabo esenco vrtnice, pomarančne lupine in nečesa bolj toplega, skoraj telesnega.
Skozi odprta vrata male parfumerije se je razlegal vonj. Tam je ustvarjal Aleks, v belem predpasniku, obdan s stekleničkami, pipetami in drobnimi srebrnimi pokrovčki. Ni bil zgolj prodajalec parfumov. Bil je ustvarjalec spominov, mešalec čustev.
Včasih se je ljudem zdel kot nekakšen čarovnik za odrasle, ki ti z eno kapljo prikliče občutek tiste osebe, ki je nikoli nisi zares imel, a si jo vedno želel. Tistega dne je vstopila ona. Tiho, skoraj neopazno.
Ni pozvonila niti potrkala, šele ko je dvignil pogled, jo je zagledal. Ni nosila modnih znamk, niti ni izstopala z dekoltejem kot premnoge njegove stranke. A imela je pogled, mehak, miren, z dolgimi trepalnicami, ki so uokvirjale oči polne skrivnosti.
Ta premium vsebina je na voljo le članom urgenca.com
Prijavi se Še brez brezplačnega računa? Registracija
