Na belih kamnih, ob valovanju Egejskega morja, se je dan prevešal v zlatorumen sončni zahod. Sandi je stopil s katamarana in si popravil lahkotno laneno srajco.
Bil je eden tistih moških, ki so nosili svoja leta z dostojanstvom. Rahlo osivela bradica, porjavela koža in zvedavi pogledi so ga delali še bolj privlačnega. Potoval je sam, po dolgem letu napornega dela, in že prvi dan opazil, da vodička, ki je z nagajivim glasom in postavo grške boginje razlagala zgodovino otoka, pogosto ustavi pogled na njegovih očeh.
Maja, tridesetletna Slovenka z neskončno dolgimi nogami, vihravimi kostanjevimi lasmi in pogledom, ki te je oblekel in slekel hkrati. Bila je samozavestna, a v tem pogledu je bilo še nekaj dodatne igrive predrznosti.
Ob priložnosti mu je prišepnila: “Če boš zadržal korak po turi, imam še en kotiček, ki ga ne kažem vsem.”
Sandi se je nasmehnil in prikimal. Ko sta ostala sama, ga je peljala do razgledne točke nad zalivom, kjer se je veter poigraval z njenim krilom.
“Želim ti pokazati nekaj posebnega,” je rekla in se nagnila proti njemu, tako da so ji dojke s težavo ostajale v oprijeti bluzici. Ni mu ušlo, da ni nosila modrčka. Njegove oči so ji zdrsnile na prsi, potem pa nazaj na oči.
“Tvoja najljubša znamenitost danes,” je pripomnila.
“Mogoče kar vodička sama,” je odgovoril in opazil, kako se ji je na ustnicah zarisal širok nasmešek.
V apartmaju, kamor ga je povabila na kozarec vina, je bilo prijetno hladno, zrak je bil nasičen z njenim parfumom in morjem. Ko se je sklonila po čisto nepotrebno brisačo, se je njena razgaljena zadnjica zarisala pred njim kot povabilo. Stal je togo, skoraj vzdržano, dokler se ni obrnila in ga pogledala s “tistim” nasmeškom.
“Ti si eden tistih, ki potrebujejo dovoljenje?” ga je izzvala.
Sandi je naredil korak naprej. “Zame so dovoljenja le igra.”
Poljubila ga je odločno, s polnimi ustnicami, hkrati mehko in oblastno. Njeni prsti so bili že pod njegovo srajco, njegova roka pa na njenem razgretem tilniku. Slekel ji je bluzo, nato krilo. Bila je povsem gola pod obleko. Brez zadržkov. Njene bradavičke so bile napete kot obljuba, ki je že ves dan visela nad njima.
Pokleknila je pred njim in odpela hlače iz katerih se je izvil njegov trd, že napet korenjak. Oči so se ji zasvetile.
“Tega sem si želela vse odkar si stopil z ladje,” je zašepetala in ga pogoltnila z lakoto, ki ni bila povsem običajna.
Jezik ji je drsel po njegovem korenu, medtem ko so se ji prsti poigravali z modi. Stokal je, se z roko opiral ob steno, ona pa ga je pogoltnila še globlje, vse do grla. Ko jo je potegnil k sebi, je bila njena muca že zalita s sokovi, gladka, vroča. Položil jo je na posteljo, ji razprl noge in z jezikom prešel notranji del stegna.
Vzdrhtela je. Njegov jezik je bil hkrati nežen in pogumen, raziskovalen in odločen. Sesal ji je klitoris, dokler ni zastokala in ga s petami potegnila nase. V njej je bil z enim sunkom. Globoko. Brez premora. Njena muca je bila nadvse tesna in pohotna.
“Fukaj me. Daj mi vse,” je sopla in ga ugriznila v ramo. Njeni nohti so mu praskali po hrbtu, njegove roke pa so vračale sladko bolečino po njeni riti. Obrnil jo je, jo dal na vse štiri, z dlanjo znova udaril po ritki, ona pa je prosila za še.
“Si moja potrebna prasička, Maja?” ji je rekel.
“Samo tvoja! Pofukaj me … povsod me daj!”
Fukal jo je kot nor, v vseh pozah, brez sramu, brez filtra. Ulegla sta se na stran, on za njo, njegova roka okoli njenega vratu, njegov kurac globoko v njej. Oči sta imela zaprte, a čutila sta vse. Vsak trzljaj, vsak vdih. Zunaj je pljuskalo morje, v sobi pa njuni mokri telesi. Uboga lesena postelja je pošteno cvilila. Skoraj glasneje kot ona.
V trenutku ko ji je prste grobo zatlačil v usta, da je zastokala bolj tiho, je vedel, da bo prišla. In je. Divje. Telo se ji je napelo, zajokala je v blazino. On pa ni odnehal, temveč se je raje še nekajkrat močno zabil vanjo, nakar je zaječal v njen vrat in jo z vrelimi brizgi napolnil.
Ko sta ležala gola, prepotena, nasmejana, ga je pogladila po prsih.
“Zdaj ti bom morala pokazati še tisti zalivček sredi ničesar… Samo midva. In ena mala ladjica.”
Sandi se je nasmehnil: “Zveni kot popoln izlet.”
A vedel je, da je bil to šele začetek poletja, ki ga nikoli več ne bo pozabil.
