Lana je pritisnila zvonec in se razigrano nasmehnila. Oblečena je bila v črno usnjeno krilo, ki je komaj zakrilo njeno čvrsto rit, in svileno belo srajčko, ki je dovoljevala pogled na čipkast črn nedrček pod njo.
Čeprav je bila ura komaj nekaj čez peto popoldne, je bil zrak nasičen s pohotno napetostjo, ki jo je sama ustvarjala. Bila je igralka, v vsaki vlogi, v vsakem pogledu.
Vrata so se odprla. Pred njo je stal Aleš. V črni srajci, rahlo odpeti pri vratu, in s pogledom, ki ni dopuščal nesmisla. Bil je eden tistih moških, ki so tiho nevarni. Ne zaradi besed, temveč zaradi načina, kako so jih redko uporabljali.
“Spet brez najemnine, Lana?” je rekel mirno, z rahlim dvigom obrvi.
Ta premium vsebina je na voljo le članom urgenca.com
Prijavi se Še brez brezplačnega računa? Registracija

























[…] Preberi celotno vročo zgodbo! […]