Najbrž se je ob ogledu filma Ken Park marsikdo vprašal ali je početje enega od glavnih junakov, ki si okoli vratu nadene zanko iz vrvi, se z njo obesi na radiator ter se nato zadovoljuje do orgazma, zgolj plod režiserjeve domišljije ali je to dejansko način doseganja orgazma.
Odgovor se glasi – davljenje je ena izmed spolnih praks, ki jo stroka definira kot povečanje spolnega užitka z bolečino in dušitvijo. Po nekaterih virih sploh ni tako zelo redka kot bi kdo mislil, vsekakor pa je adrenalinska, izredno nevarna in zagotovo ni za vsakogar.
Zakaj bi se sploh kdo pustil prostovoljno daviti?
Orgazem je brez dvoma nekaj najlepšega na tem svetu, to, da nam je v njem dano uživati pa je ena od stvari, ki nas tudi ločijo od živali. Prav zato je človek od nekdaj nagnjen k raziskovanju kako svoj užitek še povečati in davljenje zagotovo je eden od načinov.
Intenzivnejši orgazem, ki ga oseba ob tem doživi, je namreč rezultat kemičnih procesov v telesu, ki so posledica povečanega izločanja adrenalina zaradi strahu in pomanjkanja kisika v možganih. Čeprav morda zveni smešno, se primerjava z adrenalinskimi športniki, ki se privezani na elastiko mečejo z visokih mostov ali skačejo iz letal in padalo odprejo šele v zadnjem trenutku, ponuja sama po sebi. V vseh primerih gre za adrenalin, ki se v telesu avtomatsko sprošča v trenutkih nevarnosti.
Spolna praksa davljenja se sicer deli na dve podzvrsti. Prva je avtoerotično davljenje, kjer oseba duši sama sebe, največkrat s pomočjo zanke iz vrvi, ki si jo nadene okoli vratu in se z njo obesi (izredno priljubljen pripomoček je recimo radiator) ter se nato samozadovoljuje, kar lahko vidimo v zgoraj omenjenem filmu Ken Park. Ta je tudi nevarnejša, kar dokazujejo številni smrtni primeri, saj se ljudje po orgazmu niso zmogli rešiti ali pa so zaradi pomanjkanja kisika omedleli in se pozneje zadušili.
Druga, nekoliko varnejša podzvrst je davljenje v paru, kjer eden od partnerjev med spolnim odnosom drugega prime za vrat in ga duši, kar je prav tako lepo prikazano v mnogih filmih (Ubij me nežno, Cesarstvo čutil …) pa tudi literaturi. Če se partnerja med seboj dovolj poznata, si zaupata in ju to vzburja, se nevarnost lahko zmanjša na minimum, vendar je še vedno prisotna, kajti nemogoče je prešteti koliko primerov nenaklepnih ubojev se je že zgodilo, ker eden od partnerjev ni pravočasno popustil svojega prijema.
Zgodovina davljenja
Vsekakor je izredno zanimiv podatek, da se je davljenje nekoč prakticiralo za zdravljenje impotence. Čeprav o tem ni zgodovinskih zapisov, naj bi po podatkih iz Wikipedie zdravniki v sedemnajstem stoletju prišli na to idejo ob opazovanju javnih usmrtitev z obešanjem, ko so moški v trenutku smrti doživeli erekcijo ali celo ejakulacijo.
Danes vemo, da je to zgolj reakcija telesa ob usmrtitvi, podatkov o tem koliko moških, na katerih so zdravniki izvajali takšen način zdravljenja, le-tega ni preživelo pa žal ni. Dandanes se za motnje erekcije k sreči uporablja relativno varna zdravila in za takšne poskuse k sreči ni več nobene potrebe.
Motnja ali ne?
Stroka si ni edina ali je erotično davljenje spolna motnja ali ne. Medtem ko nekateri glasno zatrjujejo, da vsekakor gre za mentalno motnjo in način samo-poškodovanja, ki jo je potrebno zdraviti, drugi poudarjajo, da za to ni nobene potrebe, saj je davljenje še vedno samo fetiš, vse dokler se ne začne dogajati, da oseba lahko doživi orgazem samo na takšen način. V tem primeru gre že za resno motnjo zdrave spolnosti, dokler pa je prisotna samo želja po raziskovanju in odkrivanju meja, je to še vedno (sicer izredno nevarna, ampak vendarle) zgolj spolna igrica.
Zavedajte se, v kaj se spuščate
Žal je komurkoli težko biti pameten in se ob spolni praksi kot je davljenje opredeliti za ali proti. Morda se partnerja resnično lahko zmenita za nedvoumen signal, ob katerem mora eden popustiti prijem, toda kaj če drugi napačno presodi kje je njegova meja?
najlepša smrt bi bila, ko te ženska jaha do orgazma in te pri tem zadavi …. ženske so boginje …