Z dobrim frendom sva imela ob pivu obsežnejšo “seanso” okoli enega izmed večjih ženskih adutov in o tem kako zelo pomembna je velikost naših joškov (ali pač ne). In kaj je povedal?
Res je, moški, ko smo v resni zvezi, ne »padamo« na ženske prsi oziroma na njihovo velikost, ampak nam je predvsem pomembna ženska kot celovita osebnost. Seveda pa je popolnoma drugačna zgodba, ko razmišljamo o kratkotrajni zvezi, mogoče le o eno-nočni ali nekajurni seksualni avanturi.
Takrat nam je, in to brez izjeme skorajda vsem moškim, popolnoma jasno, da »na ženski rajši gledamo in božamo nekaj konkretnega«, nekaj tistega neznansko lepega in mehko valujočega, nebeško privlačnega, mesa, ki hkrati nenehno grozi, da bo takoj zdaj raztrgal svileno žensko bluzo z modrcem vred in brezglavo pobegnil tam nekam dol po cesti, svobodi naproti.
In zatorej ne bi smelo biti v tej naši ljubi Sloveniji nobenega pravega moškega, ki bi me smel obsojati takrat, ko bom nekoč in nekje srečal božansko bejbo napetih velikih joškov, in bo moj pogled, ne da bi to v bistvu sam hotel, begal precej nižje od njenih prelepih oči.
Pa saj same hočete tako?! Mislite, da se ženske v pretesne pulije, »wonder bra« modrce, super izzivalne kopalke in podobno tekstilno »miniaturo« oblačijo predvsem zato, ker jim tako narekujejo svetovni trendi tekstilne industrije? Khm … yeah wright!
Sam preprosto mislim, da npr. deklica, ki s temi »slečenimi zizikami« nežno jadra po plesnem podiju bližnjega nočnega kluba pravzaprav kriči: Meni se pa fuka! In pri tem, vsaj tako je trdil naš največji medijski seksolog (žal pokojni) Max Modic s pomočjo neke ankete, da vsaj 80 odstotkov vseh žensk upa, da jim bo moški ob spolnem aktu, po pravilih lepega vedenja pač, vznemirljivo dražil izzivalne dojke, da bo sama kmalu stokala in jokala od užitka.
Zakaj imamo moški sploh radi (velike) ženske prsi? Ena izmed pogosteje omenjenih teorij na spletu je tista, ki jo je v svoji knjigi The Naked Ape opisal zoolog Desmond Morris. Avtor tam trdi, da ženski primati v džungli »moškim prvakom« pokažejo svojo rit (koža takrat nabrekne, po navadi pa celo spremeni barvo), ter jim tako nakažejo, da je prišel trenutek paritve. Ko pa se je z evolucijo človek dvignil na noge in dokončno shodil pokončno, pa so ženske »dodatno razvile« svoje prsi, da se jim ni treba sklanjati in moškim kazati poželjive zadnjice …
Meni je osebno bližje druga teorija, ki naj bi jo, vsaj tako trdijo nekateri viri, prvi omenil slavni psiholog Freud. Kakorkoli, množica sodobnih psihologov meni, da smo moški na dojke nagonsko navezani zaradi svojih izkušenj iz ranega otroštva. Z dojenjem in materino bližino smo namreč začutili ugodje, toplino in brezskrbnost, ki jo naš »nezavedni spomin« še danes pridno hrani v kletnih prostorih možganske skorje. Seveda vam ni treba podrobneje razlagati, da se zaradi tega odraslim moškim – vsaj večini – zdi, da nas bo punca z večjimi joški pač hitreje in lažje popeljala na višjo stopnjo ugodja, užitka.
In ker sedaj verjetno že večina žensk jezno zavija z očmi, naj jim ob koncu tega »joškatega prispevka« odgovorim s preprostim vprašanjem: Drage moje, kaj pa ve, bi raje izbrale 10 ali 20 centimetrski penis? Pa saj je tako vseeno, mar ne? Ali pač …
