Veter, ki se je popoldne zavalil po ozkih ulicah starega mestnega jedra, je nosil sabo esenco vrtnice, pomarančne lupine in nečesa bolj toplega, skoraj telesnega.
Skozi odprta vrata male parfumerije se je razlegal vonj. Tam je ustvarjal Aleks, v belem predpasniku, obdan s stekleničkami, pipetami in drobnimi srebrnimi pokrovčki. Ni bil zgolj prodajalec parfumov. Bil je ustvarjalec spominov, mešalec čustev.
Včasih se je ljudem zdel kot nekakšen čarovnik za odrasle, ki ti z eno kapljo prikliče občutek tiste osebe, ki je nikoli nisi zares imel, a si jo vedno želel. Tistega dne je vstopila ona. Tiho, skoraj neopazno.
Ni pozvonila niti potrkala, šele ko je dvignil pogled, jo je zagledal. Ni nosila modnih znamk, niti ni izstopala z dekoltejem kot premnoge njegove stranke. A imela je pogled, mehak, miren, z dolgimi trepalnicami, ki so uokvirjale oči polne skrivnosti.
“Iščem nekaj posebnega,” je rekla z glasom, ki je bil zanj kot vonj nad svežo kavo.
“Parfum, zaradi katerega me bo nekdo želel še dolgo potem, ko bom že šla.”
Aleks je začutil nekaj, kar ni čutil dolgo. Ne zanimanje. Ne privlačnost. Nekaj globljega.
“Poetično zahtevate. To mi je všeč.”
“Vonj je edina stvar, ki ostane, ko vse drugo izgine,” je rekla in z rahlim nasmehom dvignila levico, da ji nanese prvi osnutek.
Njena koža je bila mehka. Nežna. Ko jo je oplazil z blazinicami prstov, mu je srce zaigralo. Položil je kapljico mešanice sivke, ambre in sandalovine. Ona je zaprla oči, ga povohala, se rahlo zasukala.
“Hmmm… morda nekoliko preveč nežna. Ne iščem topline. Iščem ognjemet.”
Zamenjal je razmerja. Dodal noto pačulija, vanilije in usnja. Kapljica je zdrsnila po njenem zapestju. Tokrat je samo zaprla oči in rekla: “Zadrži to. Uporabi jo kot osnovo.”
Čas se je upočasnil. Ona je sedla na žametni stol ob zidu. On je delal. Mešal. Preverjal z nosom, s spominom. Po uri napetega eksperimentiranja se ji je znova približal.
“Zadnja različica,” je šepnil. “Če boš to začutila… bom vedel, da sem zadel.”
Sklonil se je k njej in ji nanesel vonj tik pod vrat, med ključnico in ramo. Njegov dih je ob tem oplazil njeno kožo. Njeni prsti so se nehote dotaknili njegove roke.
“Dišiš kot nekaj, kar bi si človek želel zaužiti, ne povonjati,” ji je šepnil.
Ni se odzvala. Samo obstala. In gledala. “Povej mi, na kakšen način bi si me želel … zaužiti,” je dodala, zdaj povsem blizu.
Aleks se ni odzval z besedo. Le z gibom. Prijel je njen obraz med dlani in jo poljubil. Počasi, mehko, a brez zadržkov. Njen jezik se je prepletel z njegovim kot kapljici dveh esenc, ki se končno ujameta. Njena roka se je znašla na njegovi rami, potem na zatilju, nato je zdrsnila navzdol, čez hrbet, proti pasu.
Aleks jo je prijel pod koleni in jo brez truda dvignil s stola. Njeno krilo je zdrsnilo navzgor, njeni boki pa so se prilepili nanj.
“Zaves ni?” je zašepetala.
“Ni jih. Ampak… zadaj imam sobico.”
Zasmejala se je. Zvok, kot bi se ji razlila kapljica parfuma na gola stegna. Stopila sta za pregrado. Majhen prostor z oblazinjenim kavčem in mehko svetlobo. V kotu ogledalo, ob strani starinski lesen regal. Ni bilo časa za besede. Njeni prsti so mu že odpenjali srajco. Njegovi so iskali zadrgo na njeni obleki. Ko je zdrsnila na tla, je obstala samo v črnem spodnjem perilu, tankem kot dih.
Aleks jo je obrnil, pritisnil ob regal, dvignil ji roke nad glavo in jih z eno roko držal, z drugo pa potoval po njenem trebuhu navzdol. Njeno telo se je upogibalo proti njemu. Ko je našel pot do njenega mednožja, je začutil vročino, ki ni bila samo telesna.
“Preliži me,” je šepnila. Pokleknil je. Počasi, s spoštovanjem, z lakoto. Njene noge so bile razprte ravno toliko, da mu je dovolila dostop. Jezik je zdrsnil po notranji strani stegen, potem višje. Dotik skozi perilo. Njeno telo se je streslo. Potegnil jih je z nje s pomočjo zob. Ko je bila gola pred njim, je poljubil njeno gladko muco, najprej z ustnicami, potem z jezikom.
Počasi, natančno, z občasnim sesanjem njenega klitorisa. Njeni zvoki so mu povedali, da gre v pravo smer. Njene roke so se mu zarile v lase. Ko ji je prišlo, se je rahlo zgrbila, kolena so se ji upognila. A on je nadaljeval. Tokrat z dvema prstoma, ki sta vstopila vanjo, medtem ko je jezik delal svojo čarovnijo. Drugi orgazem je bil hitrejši, močnejši. Tokrat je zajokala. Ne od žalosti. Iz olajšanja. Dvignil se je in jo pogledal.
Njene oči so bile motne od solz užitka. Stopila je k njemu in mu odpela pas. Njene roke so bile vešče, gibke. Ko je spustila njegove hlače na tla, je osvobojen tič poskočil med njiju. Pogledala ga je z nasmehom, se z njim pobožala po nežnih licih, potem pa odprla usta. S sesanjem ni hitela. Uživala je v tem. Z jezikom je šla po celotni dolžini uda, ga polizala po spodnji strani, potem ga vzela globlje.
Njegovo telo je zapelo. Ko je bil blizu, jo je ustavil. “Obrni se.”
Obrnila se je in se oprla z rokami na regal. Njena ritka je bila napeta, vaba sama po sebi. Prijel jo je za boke, se naslonil nanjo in počasi potisnil vanjo. Njena muca ga je sprejela kot nekaj domačega. Nežno, a tesno. Z vsakim gibom sta se njuni telesi ujemali vse bolj in bolj. Z vsakim sunkom je glasneje zastokala. Hitrost se je stopnjevala. Njeni zvoki so napolnili sobo. Potem je začel ustavljati. Notri, počasi ven. Globoko. Izrisoval jo je od znotraj. Njena zadnjica je trepetala, njene noge drgetale.
“Po meni boš dišal še dolgo…” je zašepetala, ko je prišlo tudi njemu.
Grabil jo je, potiskal v ritmu, ki ni več bil človeški. Ko se je izlil, je z obrazom obležal na njenem hrbtu. Oba prepotena, brez besed. Čez nekaj minut je vstala, se oblekla in si znova nanesla kapljico parfuma na vrat.
“Tega bom vzela,” je rekla in mu pustila dva zelena bankovca na mizi.
Vrata so se zaprla. Vonj njene kože je še dolgo ostal. Tudi tedne kasneje je včasih stopil v sobico in ga znova zaznal na svoji postelji, na blazini, na svojih prstih. Aleks ni poznal njenega imena. Ampak vedel je, da ga je zaznamovala. In da nikoli več ne bo ustvaril parfuma, ki bi dišal bolj po njej.
