Bilo je pozno zvečer, ko je Marcel leno sedel na kavču in listal po Facebooku. V rokah je držal kozarec vina, že drugi ta večer, ko je zaslišal znano ping obvestilo. Sporočilo. Maša.
Počasi je odprl pogovor, čeprav se že dolgo nista več pogovarjala. In tam je bila. Njena fotografija. Popolnoma gola, razkrečena na tistem znanem modrem pregrinjalu iz prikolice, v kampu, ki sta si jo delila še iz časov, ko sta verjela v večnost.
Spodaj pa pripis: “Danes boš glavni. Pripravljena sem.”
Srce mu je za trenutek obstalo. Sporočilo očitno ni bilo zanj. Nikjer namreč ni omenila njegovega imena, a ta poza, ta pogled … poznal ga je. Tako je gledala samo, kadar si je nekaj res zaželela in tako je dolga leta gledala njega.
“Tole… gotovo ni bilo mišljeno zame,” je napisal. Trenutek zatem je slika v chatu izginila.
A prepozno. “Ups. Moj fail. Ignoriraj.”
Ignoriraj? Ne bi šlo. Njegova glava je že bila tam. Njegov kurac prav tako.
“Kdo je ta srečnež?” Z leve ni bilo odgovora. Samo ikonica “prebrano”. Tišina.
A napetost je rasla. V njem. Okoli njega. V tem preklemanskem pogovoru, ki je zdaj postajal nekaj drugega. Zvečer je prišla nova fotka. Tokrat v kopalkah. Modrih, tistih starih. Njena ritka na prepoznavni rjavi brisači, noge rahlo razprte, prsti na robu hlačk.
“Si še vedno ljubosumen?”
Ni odgovoril. Samo poslal sliko avtomobila. “Čez 1 uro sem tam.”
Kamp je bil v tistem poznem večeru že precej tih. Luči v prikolici so bile pridušene, zavese le delno zagrnjene, tu in tam je kakšna družba še veseljačila. Ko je odprl vrata, je zagledal Mašo. Stala je ob umivalniku, v beli majčki brez modrca, spodaj pa… nič. Samo gola koža in čutni parfum.
“Ne veš, kako sem bila radovedna, če boš res prišel.”
“In? Vesela, da sem?”
“Bomo videli, če si pripravljen igrat z dvojimi kartami.”
Za njegovim hrbtom se je prikazal še en moški. Temni lasje, porjavela koža, široka ramena, nasmešek, ki je kričal: “Jaz jebem tole žensko že en teden.”
“Tole je Aljaž.”
“Hej, Marcel. Ni panike, če boš opazoval. Če si pa dovolj pogumen, boš tudi kaj prijel.”
Marcel ni odvrnil ničesar. V njem je gorelo, ob stene telesa so mu butali valovi besa, po drugi strani pa je še kako dobro vedel od kod te besede. Povedala mu je. Za njegove fantazije izpred let, ko si je želel, da bi bil z njima v postelji še nekdo. On bi najraje kar opazoval. Morda snemal, drkal, morda priskočil. A takole “na suho”. Dobro ga je zajebala. Ampak domov ne bo šel. Ni pička.
Gledal je, kako Aljaž pristopi do Maše, jo zgrabi za vrat in jo poljubi. Surovo. Njena majčka zdrsne dol. Prsi se razkrijejo. Široke, napete, s trdimi bradavičkami. Takšne kot jih je poznal, jih oboževal, večkrat zaspal na njih. Aljaž jo je vrgel na posteljo, njen poželjiv in igriv smeh pa je odmeval po prikolici.
“Daj no, Marcel… menda ne boš tam stal kot v hotelu na recepciji?”
Stopil je bližje. Njegov kurac je že silil iz hlač. Tega ni razumel, saj je bil v glavi res besen, ljubosumen. Počutil se je prevaranega. In to 2x. Enkrat, ker ga je nategnila, da je prišel in videl tole, drugič pa, ker je do nje še vedno nekaj čutil.
Ko je Aljaž stegnil prst in ji ga porinil med ustnice, se je zvila, razprla stegna in se mu nastavila.
“Jaz bi od zadaj. Ti si pa zaslužiš, da ti ga malo pofafam, kaj praviš?”
In ga je. Potegnila je navzdol športne hlače in Marcelov tič ji je zdrsnil v vroča usta. Vzela ga je celega, kot po navadi. Grlo se ji je stiskalo okoli njega, medtem pa jo je Aljaž že drl od zadaj. Njene prsi so poskakovale, njeni sokovi so kapljali po rjuhi.
“O ja… tako! Globoko… daj mi ga mucek!”
Marcel jo je prijel za glavo in jo nesramno potegnil nase. Njegove žile so bile izbočene, kurac trd kot kamen.
“Še… še mi ga daj! Rada imam, ko sem polna z vseh strani!”
Zamenjala sta se. Zdaj je bil Marcel zadaj. Porinil ji ga je v rit. Počasi, centimeter za centimetrom, a vendarle maščevalno. Njeno telo se je napelo, stokala je, a se ni umaknila. Sprva je skušal odmisliti mladega mišičnjaka, ki se je pripravljal njeno muco zamenjati za usta. Dobesedno. Potem pa so na plano privrele tiste fantazije izpred let. Želel si je videti vse tisto in želel si je, da bi trpela, se davila. Da bi prasica dobila, kar je iskala.
Aljaž je vzel njeno glavo v roke. Njegov velik ud je zdrsnil globoko v njeno grlo in zastal tam, da ji je začelo zmanjkovati zraka. Grgrala je. Bila je napol zvita, zvita v sladki, mokri verigi fuka.
“Stisni jo. Daj jo po riti. Rada ima, ko jo boli.”
In sta jo. En jo je držal za lase, drugi za boke. Oba globoko v njej. Maša je brizgala. Orgazem je trzal iz nje v sunkih. Mokra, prepojena z njima. Ko sta prišla, sta ji napolnila vsak svojo luknjo. Sperma ji je kapljala po notranjosti stegen, usta so bila polna, obraz razmazan, oči vlažne od solz.
Sosed iz prikolice nasproti je ravno takrat šel mimo ter nejeverno, malce jezno pogledal. Bili so glasni in zagotovo jih je bilo slišati. Marcel mu je pomahal skozi okno in se zasmejal. “Ja… postelja je pa zdaj res bolj zjebana kot nekoč.”
Maša se je samo nasmehnila, stegnila roko po cigareti in zašepetala: “Pa šele dober večer smo si rekli.”
