Petra je bila že ves dan nemirna. Čeprav je skušala ohraniti profesionalen izraz in delovati zbrano, se je njen um nenehno vračal k enemu samemu imenu: Bastian.
Ob misli nanj jo vedno oblije toplota. V telesu se prebudi skriti vulkan in izbruha vrelo lavo, ki prižge vse njene erogene cone. Kot stikalo deluje nanjo. Stikalo, ki ga ni moč izklopiti. Največkrat se je počutila, kot bi ga ne mogla doseči, čeprav je del njenih “treznih” možganov to želel.
Ni prvič, da ga bo videla. Ne, daleč od tega. Pred časom sta bila že nekajkrat na kosilu, delovno, seveda. Pa na pijači. In na tisti večerni podelitvi, kjer si je v trenutku, ko jo je tako jebeno zapeljivo pogledal čez rob kozarca, zaželela, da bi jo kar tam in takrat potisnil ob steno v nekem temnem kotičku in ji brez besed dvignil krilo, ki je na tesno objemalo tisto pohotno ritko in razkrivalo prelepe, dolge noge.
Bastian je bil moški, ki te ni pustil ravnodušnega. Visok, temnolas, z ravno prav zmehčanim glasom in zavidanja vredno samozavestjo. Njegove besede so bile vedno pretehtane, njegov pogled pa … njegov pogled jo je slačil že na prvem sestanku. To je še predobro čutila in od takrat dalje je bil kot seme kaosa, posejano v njenih mislih.
Petra se je naslonila na naslonjalo stola v svoji pisarni in si ga znova predstavljala. Kako vstopi. Kako jo pogleda. Kako zapre vrata za sabo. Njene bradavičke so bile trde, nabrekle, občutljive. Komaj je dihala. Skozi tanko bluzo se je jasno videlo, kako jih je napelo, kar je opazila tudi njena sodelavka, ki je vstopila brez trkanja.
“Petra, a boš skrila te rakete ali naj opozorim šefa, da jih imaš v pripravljenosti?” se je zahihitala.
Petra se je zasmejala, a glas ji je malo zadrhtel. “Če jih bo opazil, se jih bo še lotil.”
“Kdo? Bastian?” je namignila sodelavka. Petra je rahlo pokimala.
“Danes imam intervju z njim. In ne bom presenečena, če mi slučajno pride vmes.”
Sodelavka je dvignila obrvi, stisnila mapo s papirji pod roko in z nasmeškom izginila skozi vrata.
Petra je ostala sama. Njene misli pa so bile že zdavnaj na drugi strani profesionalnosti. Spet se je ujela v past lastnih fantazij, ki ji nikakor ne dajo miru.
Njena miza je obrnjena proti oknu in opazi, da dlje gleda skozi okno kot pa tipka. Neučakana je, saj pričakuje njega. V tistem trenutku se za njenim hrbtom odprejo vrata. Prišel je, a se ne obrne. Koraki se počasi, a odločno bližajo. Tam je, čisto za njenim hrbtom, da ga zazna za nervozno napeto ritko. Čuti njegov dih na razgaljenem vratu. Bradavičke so že tako ali tako zdavnaj eksplodirale in skeleče silile v čipkast nedrček. Čeprav ga ne vidi, čuti pogled na svojem telesu, kako jo boža.
Rahlo se ji približa, da čuti, kako ji stopi v energetsko polje. Noro diši. Vdihne ga na polno vase in oblizne ustnice. Ne premakne se, zadržuje dih in vonj po njem. Tisti omamen vonj, poln mošusa, seksa v energijski obliki, ki divja po njenem nemirnem telesu, odklepa njene erogene cone in jo spravlja v delirij.
Z rokami ji čisto narahlo zdrsi čez vrat in hrbet. Ko začuti njegove ustnice na vratu, ji oči obrne na belo in trepalnice zatrepetajo proti soncu, ki radovedno pogleduje skozi okno in ji s toplimi žarki oblizuje noro pohotno telo. Z roko ji gre narahlo pod črno krilo. Zdaj ve, da nima spodnjic.
Končno znova vdihne in tokrat še močneje občuti njegov vonj. Čuti njegove poljube. Njegova roka je še vedno pod krilom in zdaj ji vešče, nežno boža mokro muco. Umira od želje in komaj še sedi nepremično na stolu. Ker, če se ne premika, potem ni naredila nič narobe. Vsega je kriv ON. Že dolgo ne tipka več. Ne more. Vsa vznemirjena in noro pohotna ga hoče poljubit, čutit… povsod!
Samo ob misli, da bo čez nekaj minut pred njo stal v živo … ji je prišlo. Resno. Z odprtimi usti, oči so se ji zavrtele v lobanji, prsti so se krčevito oprijeli naslonjal stola, telo se je skrčilo in noge so se ji stresle. Brez dotika. Brez pomoči. Samo od umazanih misli.
In prav v tistem trenutku je zazvonil telefon. Njeno telo še ni povsem popustilo, ko je stegnila roko in se oglasila. Bil je on.
“Petra? Bastian tukaj. Bi lahko intervju opravila v moji pisarni? Kmalu zatem imam sestanek in tam imam vse pripravljeno.”
Seveda. Seveda. Seveda.
Petra je stopila v njegovo pisarno s tresočimi koleni, a samozavestno dvignjeno glavo. Bastian jo je pričakal ob mizi, s predrzno sproščenostjo in tistim pogledom, ki ji je spravil narazen vse misli in noge hkrati.
“Lepo te je spet videti, Petra,” je rekel in ji ponudil roko. Držal jo je nekoliko predolgo. Njuno rokovanje je bila tiha obljuba, da današnji intervju ne bo običajen.
Začela sta korektno. Vprašanja o poslu, strategiji, prihodnosti. A vsaka njena beseda je bila mehka, skoraj pohotna. Njegovi odgovori pa … vsak stavek je bil kot verbalno božanje. Njune oči so se vsake toliko ujele in oba sta vedela. Globoko v sebi sta prekleto dobro vedela.
“Petra, lahko narediš minuto pavze?” je vprašal, stopil za njo in jo izzivalno pogledal v ogledalo na steni.
“Seveda, če boš ti povedal, kaj si misliš, ko me pogledaš.”
“Da bi te obrnil, potegnil krilo čez boke, razprl tvoje noge in ti ga zaril tako globoko, da ne bi več znala vprašati ničesar pametnega.”
Bil je neposreden kot strela z jasnega, a ni dovolila, da bi jo to zmedlo. Konec koncev ji je samo nekaj minut nazaj divje prišlo z njim v mislih. Morala je na stranišče, da se je umila in pospravila premočene hlačke v torbico. Zdaj jih res ni imela več.
Vstala je in stala pred njim, ga gledala naravnost v oči, medtem ko so se njeni prsti že sprehajali po njegovem pasu. “To je najbolj iskren odgovor, ki sem ga kdaj dobila.”
V nekaj sekundah je bil razpet. Hlače so mu zdrsnile navzdol po mišičastih nogah, njegov trd ud pa je ponosno štrlel proti njej. Ujela ga je v dlan, si ga s počasnimi gibi drgnila ob lice, nato pa odprla usta in ga posesala vase. Njene ustnice so ga strastno objemale, jezik je drsel ob njegovem spodnjem robu in z vrhom sledil veliki žili, njuni pogledi pa so se ves čas stikali.
Petra je vedela, da je v tem prava mojstrica. In tolikokrat je to že počela z njim. No ja, vsaj v mislih. Imel je prav takšnega kurca kot si ga je predstavljala. Ravno prav velik, ne prevelik, a lepo kitast, čvrst in obrezan, da je tista lepa nabrekla glavica tako lepo drsela po njenem žrelu.
“Tvoj pogled me ubija,” je zašepetal in z rokami zagrabil za njene lase, da ji je narekoval ritem.
Petra ga je fafala s strastjo, sestradana in željna tistega čvrstega mesa v svojih ustih. Bila je živalska. Mokra, predana, pofukljiva. Njeno grlo je bilo vroče, ozko in lačno. Bastian pa je čutil, da takole dolgo ne bo zdržal.
“Na mizo,” je rekel ukazovalno.
Petra je zlezla na njegovo direktorsko mizo, spodvila krilo, razprla noge in ga pogledala v oči.
“Mmm, brez hlačk?!” je zadovoljno ugotovil.
Ni mu povedala razloga, a naj si misli kar hoče, njej je prav. Njena češpljica je bila vsa mokra in dobesedno teklo ji je po notranji strani stegen. Bastian je pristopil, samozavestno prijel trdega kurca v roko in z njim počasi zdrsnil po razprti pičkici. Ko je vrh nabreklega korenjaka zdrsnil vanjo, je glasno zastokala. Njene sanje so se naposled uresničile.
“Rada imaš mojega tiča v sebi, a?”
“Rada. Obožujem ga. Do konca. Daj mi ga celega.”
Z nogama na ramenih, razgaljeno na svoji pisalni mizi, jo je začel nabijati. Sprva počasi, da je občutil vsak milimeter njene vlažne, pohotne in ozke muce. Nato vse močneje, strastno in globlje. Njena rit je vse glasneje udarjala ob popolno zloščen les, njeni vzdihi pa so bili vse glasnejši.
“Fafanje obvladaš noro dobro. Ampak tole … tole si bom res zapomnil.”
Še močneje se je naslonil na njene noge proti njej in telo se ji je treslo. Njeni prsti so se igrali s ščegetavčkom, medtem ko jo je divje fukal. Bila je na robu orgazma. Ko je prodrl še globlje, se s trebuhom naslonil nanjo, je zakričala. Čutila je tisto noro poplavo med svojimi nogami. Že prej je bila potrebna, toda zdaj… zdaj se ji je dobesedno strgalo in vrelo globoko v njej.
Ko ji je zares močno prišlo, je vedno brizgalo iz male potrebnice. Njene prijateljice so ji zavidale, ko je pravila o tem, saj so si tudi same želele doživeti tako opevani squirt, a pri vsaki to pač ne gre. Seveda odvisno tudi od “njega” in stopnje vzburjenosti do katere te lahko pripravi.
“Pridi še v mojo ritko, rada bi te čutila v njej, ” je zasopla, se obrnila, upognila, nastavila svojo lepo okroglo ritko in si v razprto češpljico zarila tri prste.
Malenkost presenečen, a še kako zadovoljen je opazoval prizor pred seboj. Krasna seksi novinarka, ki ni nikoli skrivala simpatij do njega, se mu je zdaj na milost in nemilost predajala sredi belega dneva v njegovi pisarni, medtem ko so zunaj na hodniku verjetno že čakali partnerji, da jih pozove na sestanek. Upal je, da bo tajnica Lili spoštovala njegovo željo, da se ju med intervjujem ne moti.
Dobro, da je imela pisarna odlično zvočno izolacijo. Petra je zakričala v kombinaciji bolečine in ekstaze, ko je v njeno prožno ritko zdrsnil njegov žilast korenjak. Fafanje, fukanje tiste lepe muce, zdaj pa še ritka … Petra ni imela več nadzora nad sabo. Prepustila se je sunkom in vibracijam, ki so prihajale od zadaj. Za nekaj trenutkov je bila slepa in gluha. Zgolj tresljaji so ji še pravili da obstaja. In to le zanj. Zanj in za tistega nenasitnega tiča, ki se je tako brez milosti zabijal med njena lepo rožnata hlebca. Bilo ji je všeč, da jo je od strasti nekajkrat ošvrknil po njih. Že zdavnaj ji je drugič prišlo. Če bi štela še orgazem v svoji pisarni, potem tretjič.
Ko je prišlo še njemu, ga je potegnil iz tesne ritke in ji med opazovanjem počasnega zapiranja njenega cveta v dolgem curku brizgnil vročo spermo preko celega hrbta. Ne namenoma po bluzi, ji prekril ritnici s svojim orgazmom in mokrega tiča še nekaj sekund otiral ob njena stegna.
Oba sta za nekaj časa zgolj nemo obstala, lovila sapo in tuhtala, kaj se je pravkar zgodilo.
“Naslednjič intervju dokončava,” je rekel in ji pomežiknil med zapenjanjem hlač.
Ves čas je imela nasmešek od ušesa do ušesa in na srečo je imela s seboj jakno, s katero je zakrila mokre sledi na svojem hrbtu. Tisti dan se je nabralo kar nekaj cunj za pranje. Ko se je sprehodila po hodniku mimo mrkogledih obrazov, se je še vedno smehljala. Sperma je prebila bluzo in njeni koži dala vedeti, da je še vedno tam. Ves dan ga je še nosila s seboj, se spominjala in podoživljala najbolj vroče trenutke v svojem življenju.
