Pariz. 1922…
Že tretjo noč jo je iskal do zgodnjih jutranjih ur, po vseh lokalih, barih in kabaretih je oprezal za njo. Povsod dame z razgaljenimi rameni in škrlatnimi ustnicami, jazz do jutranjih ur.
Iskal je svojo skrivnostno damo. S prevelikimi zadimljenimi črnimi očmi, skorajda prosojne polti, s črnim pažem in bordo rdečimi ustnicami. In čudovitimi biseri. Obsedla je vsako njegovo celico. Njen nasmeh, miren in hkrati predrzen pogled. Njen vonj… Ni mu obljubila ponovnega srečanja.
Na njegovo vprašanje, če se lahko še srečata, mu je nagajivo odgovorila: “Pariz je majhen in če si boste želeli dovolj, monsieur…” in izginila v noč.
Ta premium vsebina je na voljo le članom urgenca.com
Prijavi se Še brez brezplačnega računa? Registracija


























