Če bi sto ljudi vprašali kaj je zanje višek perverznosti, bi bržkone dobili sto različnih odgovorov.
Je že tako, da smo pač različni in medtem ko bi se nekdo zmrdoval celo nad oralnim seksom, bi morda drugi čisto prostodušno priznal, da mu tudi spolni odnosi z živalmi niso tuji. Slej ko prej bi se realnemu odgovoru na vprašanje kje je meja, najbolj približal tisti, da je čisto vse v redu, dokler je v mejah zakona in zdravega razuma in čeprav je slednje zelo širok pojem, spolni fetiši, ki vam jih tokrat predstavljamo, vsekakor izstopajo.
Avtofelacija
Najbrž že po besedi sami ni težko uganiti, da osebe, oz. moški, ki jo prakticirajo dejansko oralno zadovoljujejo sami sebe. To vsekakor ni preprosto opravilo, saj je zanj potrebno biti v prvi vrsti dobro obdarjen, kot drugo pa vsaj nekoliko obvladovati gimnastične sposobnosti. Ena najbolj znanih oseb, ki je avtofelacijo obvladala do potankosti, je bil (že več kot dvajset let pokojni) porno igralec John Holmes, ki se je s to veščino izredno rad pohvalil in jo mnogokrat tudi demonstriral. Oralno obvladovanje lastnega penisa seveda ni posebej nevarno, je pa še vedno nekoliko nenavadno.
Akrotomofilija
Tudi ta fetiš je povsem neškodljiv in realno gledano je še vedno v mejah zdravega razuma. Za akrotomofila se namreč šteje človeka, ki ga vzburjajo ljudje z amputiranimi okončinami. Ni važno ali je to roka, noga, prsti ali kar vse hkrati, pogled na telo, kateremu bo večina ljudi namenila zgolj pomilovalen pogled, bo njega vzburil tako kot nič drugega. Fetiš sicer lahko sčasoma postane nevaren, ko Akrotomofil ne zmore več zadrževati svojih želja in se odloči, da bo partnerja sam spremenil v spolni objekt po svojem okusu.
Emetofilija
Se še spomnite dneva, ko ste skovali zloben načrt kako boste napili svoje dekle, da se bo pozneje v postelji spremenila v pohotno pokvarjenko, pa vam je načrte prekrižal njen želodec, ki ni zdržal? Pravega emetofila bi ravno to vzburilo do skrajnosti, še veliko bolj pa bi užival, če bi partner ali partnerka mešanico hrane, pijače in želodčne kisline iz ust spustilo na njegovo telo. Emetofilija je izredno nevarna, saj ob pogostem bruhanju lahko pride do resnih poškodb (dekleta z bulimijo že vedo) in težko ozdravljiva spolna deviacija.
Hierofilija
Le kdo bi lahko pozabil na razvpito grozljivko Izganjalec hudiča in Lindo Blair, ki je razpelo uporabljala v povsem neposvetne namene? Prav to počnejo hierofili, ki jih pri seksu vzburja prisotnost in/ali uporaba verskih simbolov. Čeprav velja splošno prepričanje, da gre za ljudi, ki častijo hudiča (torej sataniste), je to precej daleč od resnice.
Hierofilija ni več fetiš, temveč spolna motnja, ki jo je že zaradi velike možnosti poškodb potrebno zdraviti, hkrati pa je kazniva, vendar ne sama po sebi, temveč iz veliko bolj preprostega razloga, kajti ljudje ki jo prakticirajo morajo pač verske ikone nekje dobiti in kam drugam bi lahko šli ponje kot v najbližjo cerkev.
Klizmafilija
Klistriranje anusa, ki je v predvsem v pornografski industriji (pa tudi pred porodi) povsem vsakdanja stvar, ni nič posebnega. V anus se potisne cevko, ki se na drugem koncu razširi v lijak, v tega se ulije nekaj mlačne vode, ki jo ženska (ali tudi moški) nato na izredno preprost način spravi iz sebe skupaj z vso umazanijo, ki jo tako spere.
Pri klizmafiliji gre za skoraj bolestno ponavljanje tega rituala, ne toliko zaradi higiene, pač pa ljudi s tem fetišem vzburja sam postopek. Fetiš v večini primerov ne potrebuje zdravljenja, poleg tega pa ni nevaren vse dokler ne pride do pretiravanja, saj ob prepogostem klistriranju lahko pride do poškodb mišice zapiralke, zaradi česar oseba ne more več zadrževati blata.
Koprofilija
Človeško blato večini ljudi vzbuja odpor, ampak ne koprofilom, ki ga, naj se to sliši še tako nenavadno, uporabljajo v gurmanske namene. Pri tem lahko pride tudi do resnih zastrupitev z bakterijami, ki se tam odlično počutijo, vseeno pa medicina pozna relativno malo primerov zdravljenja deviacije, ki je nekaj med motnjo in fetišem, saj ljudje, ki jo prakticirajo (podobno kot urofili) tega ne razglašajo okoli, temveč ostajajo med štirimi stenami, kjer zidovi pač prenesejo vse.
Nekrofilija
Morda ena najbolj nagnusnih spolnih deviacij kar jih obstaja. Nekrofilov ne bo strah ponoči oditi na pokopališče, kajti morda bodo prav tam izkopali pred kratkim umrlega pokojnika in imeli z njim spolne odnose. Takšno dejanje se šteje za oskrumbo trupla in je v veliki večini sveta strogo kaznovano, poleg tega pa je potrebno takšnega človeka intenzivno zdraviti. Znanost si še vedno ne zna razložiti kaj nekrofile tako privlači na truplih, vsekakor pa gre za resno spolno motnjo, ki utegne biti tudi precej nevarna, če nekrofila pri dejanju zaloti sorodnik ali prijatelj umrlega.
Sitofilija
Tale fetiš prej ko slej pozna vsaka odrasla in spolno aktivna oseba, ki ji eksperimentiranje v postelji ni popolna neznanka. Če ste svojo partnerko (ali partnerja) že kdaj poškropili s sladko smetano, čokoladnim prelivom ali morda obložili z jagodami in ga nato počasi lizali ter jedli, zraven pa pomislili, da bi to lahko počeli tudi z drugimi vrstami hrane, potem je v vas zagotovo vsaj kanček sitofila. Sicer gre res za neke vrste norčevanje iz hrane, vendar pa je fetiš povsem neškodljiv in odlična popestritev spolnih aktivnosti, motnje pa se lahko začnejo pojavljati, če aktivnega partnerja golo telo brez hrane ne vzburja več.
Urofilija
Morda celo eden najbolj priljubljenih spolnih fetišev, ki ni redek niti v pornografskih filmih (predvsem nemških produkcijskih hiš). Urofili uživajo ob tem, ko nanje urinira druga oseba ali pa oni nanjo in to na katerikoli del telesa. Tuje jim ni niti pitje urina, ki naj bi bilo po nekaterih (še vedno nedokazanih) trditvah celo zdravilno, vendar je ljudem, ki spalnico največkrat zamenjajo za kopalnico, to zadnja briga. Urofilija se ne smatra za spolno motnjo, pač pa bolj za nekoliko bolj perverzno igrico, zato so tudi primeri zdravljenja urofilov izredno redki.
Urtikacija
Kolikokrat ste se že opekli s koprivami in ste se v jezi tolažili s tem, da ne boste imeli revme? Ljudem, nagnjenim k urtikaciji, se je resnično ni potrebno bati, saj gre za fetišiste, ki jih vzburja uporaba pekočih zeli, od katerih so najbolj znane ravno koprive. Ta zdravilna rastlina povzroči nežne opekline kože, ki naj bi zato postala veliko mehkejša in dovzetnejša za erotične dražljaje. Urtikacija ni škodljiva, saj tako koprive, kot večina drugih zeli, ne povzroča trajnih poškodb, vseeno pa je samo za ljudi, ki znajo uživati v bolečini.
Vampirizem
Kot bi lahko sklepali že po imenu, gre za spolno deviacijo, kjer se pojavlja neustavljiva želja po pitju krvi. Ta se lahko odrazi kot želja moškega, da bi žensko oralno zadovoljeval med menstruacijo, vendar pa niso redki niti primeri, ko so ljudje izgubili tla med nogami in začeli moriti, da bi lahko pili kri svoje žrtve. Sicer pa fetiš (ali deviacija, kakor vam ljubše) še zdaleč ni pogruntavščina sodobnega sveta, saj obstajajo zapisi, da je v starem Rimu žena imperatorja Marka Antonija, Faustina, pila kri umrlih gladiatorjev, da bi dolgo ostala plodna. Ni dvoma, da je vampirizem izredno nevarno početje, ki je za povrh tudi navskriž z zakoni, želja po »sveži krvi« pa lahko preraste tudi v motnjo, ki je ni več mogoče ozdraviti.
Zoofilija (animalizem)
Spolni odnosi z živalmi so v današnjem svetu še vedno nekaj kar se smatra kot mučenje živali, zato je posredno tudi kaznivo in čeprav se bo večini ljudi že ob misli na to obrnil želodec, to ni ovira, da se ne bi ljudje, ki jih vzburjajo tako domače, kot nekoliko bolj divje živali, združevali v prava pravcata društva. Internet je poln videoposnetkov žensk, ki imajo spolne odnose s konji in psi ali celo kačami ter moških, ki žensko (ali moško) telo zamenjajo za ovco, kravo ali kozo.
Seznam nenavadnih fetišev in spolnih deviacij se seveda tukaj ne konča, saj bi jih lahko naštevali do neskončnosti pa bi še kakšnega pozabili. Človeška domišljija pač nima meja, želje po rušenju tabujev pa imamo tako ali tako v krvi in dokler se zavedate, da si želite zgolj popestriti spolno življenje, da ne kršite zakonov in da to ni nekaj, kar nujno potrebujete, da se lahko vzburite, nimate nobenega razloga za skrb.
