S kolegico sva govorila o prostituciji nekoliko drugače in mi je zaupala zelo zanimivo razmišljanje.
Moška prostitucija, … hmmm …
Saj bi dopustila, da si me ljubimec vzame na njemu lasten način, če si sama svojih izbrancev vselej ne bi po svoje jemala … In kolikor drži napisano dejstvo, drži tudi to, da v isti meri, kot si izbranca vzamem na meni lasten način, ljubimcu za užitek mesenosti povrnem. S svojim telesom. Še za njegov užitek. Torej, TELO za TELO. UŽITEK za UŽITEK. Razpoložljivo ljubimčevo telo za ceno svojega telesa. Trgovina. Trgovina z užitki. Zakonita, nesporna, na osnovi telesne privlačnosti in čistega uživaštva.
Konec koncev je zaključno dejanje vzrok ponudbe in povpraševanja:
“Si za dober seks?”
“Mi ga ponujaš? Tako, kot se ga meni zahoče? Tako, da si te po svoje vzamem? Zakaj pa ne.”
“In bo tudi meni všeč …”
“No, prav. Potem pa pojdiva.”
Drug drugemu sva tako najeta ljubimca. Plačana po učinku, izplačana v valuti telesa. Kakorkoli, govorim o tržišču mesenosti. Dotikam se sejma poltenosti. V njem ne nastopam zgolj kot opazovalka.
Čutnost uglašam na svoje želje, zato upravičeno odigram vloge uživalke, ocenjevalke in plačnice. Ter ljubimcu temu primerno povrnem. V samem bistvu pa gre za blagovno (beri; meseno) menjavo.
Ko pa sem devetnajstletnega fanta vprašala o naslednji ponudbi:
“Na ulici te ustavi gospa petinpetdesetih, petinšestdesetih let. Pripravljena ti je dati 100 evrčkov, če greš z njo in jo zadovoljiš. Kaj bi storil?” … sem se ob izrazu njegovega obraza spomnila kolegovih besed o moški zadregi, ki jo spremlja opazna rdečica.
Pravi namreč, da naj bi moški zardel zaradi treh neprijetnosti, ki se mu pripetijo:
1. Ko ugotovi, da ne more dvakrat …
2. Ko ugotovi, da niti enkrat ne more …
3. Ko dobi prvi denar, ker je lahko …
A kljub presenečenju, ki ga je bil devetnajstletnik doživel, sva temo plačanih užitkov vodila skozi nekaj inačic:
“Ponudbo te vrste, a za bistveno manjšo vsoto denarja izreče dama poznih dvajsetih let.”
In odziv?
Za ceno dobre večerje bi ga imela njegova vrstnica. Kaj pa, če bi se znašel razcapan, umazan in sestradan. Pa bi mimo prišla fina gospa zgodnjih petdesetih in mu za čutno uslugo ponudila: 1. ali kopel in znesek 100€, ali 2. kopel, večerjo in čisto obleko. Kako bi se odločil?”
Tokrat sem se spojila z vlogo nepristranske opazovalke, in zaključila, da se mi je skozi mnoge pogovore s predstavniki moškega spola odkrito risal odgovor povprečja: Da se je v času, družbenem prostoru, življenjskem okolju, s strahovi, tabuji, stereotipi, moralnimi nazori, v in s katerimi živimo, najbolje držati utečenih stalnic. Najstarejša obrt naj kar ostane ‘v rokah izbranih’: ŽENSK.
Pred leti me je enega priložnostnih popoldnevov kolega spoznal s svojim ljubimcem na poziv. Tistega popoldneva je bil ta fant namenjen meni. (Kot študent iz predmestnega okolja, otrok delavskih staršev, je odgovoril na oglas, ki mu je za ceno telesnosti ponujal denarno nagrado. Zasluženi denar je namenil plačilu šolnine.)
Torej, pred mano je ponižno čakal mladenič, ki se je začel ravno razvijati v pravega moškega, pripravljen, da bo ustregel mojim željam. Plačani užitki? Ne, nimam predsodkov, eden od načinov zadovoljitve pač. Njegove finančne, moje čutne. Zmedla so me lastna vprašanja:
1. Kaj sploh je pravi čar tega, da je ženska pripravljena plačati? Žensko spolno doživljanje se razlikuje od moškega. Tudi potrebe ne sovpadajo. Verjetno sploh ne gre za nezadovoljenost. Je potem v ospredju sploh BISTVO seksa, ali gre v prvi vrsti za bistvo moči, premoči in nadvlade, šele potem za spolnost, če sploh pride do te?
2. Si morda ženske plačujejo ljubimce zaradi želenih pozornosti, ki so jih sicer v nezadostni meri, ali pa jih sploh niso, deležne?
3. Ker žigolu lahko zaupajo svoje erotične vzgibe, in vedo, da bodo zaživele svoje seksualne sanjarije?
4. Morda pa jih vzburja zgolj sâmo dejstvo, da imajo moškega za plačani čas v svoji lasti?
5. Dame nad štirideset, petdeset, šestdeset in več .. mladost? .. čvrsta in zdrava telesa? .. kaj pa želja, kot mati skrbeti zanj, ki ji nadomesti izgubljenega sina …
6. In slednjič; KAKO NAJ SE DO PLAČANEGA FANTA VEDEM?!
Na ravni človeških odnosov? Konec koncev, fant si denarja na ta način ne služi le zaradi užitka, temveč iz praktične potrebe. Sam denar je že hitro zaslužen. In ne zanemarljiv. Pa sploh ne lahko prislužen! Naj bom torej človeška? Ali naj ga užijem kot svojo last? Si ga kot fanta na poziv pokorim in podredim kot svojega sužnja?? Od mladeniča, ki sem ga v dar dobila za čas enega popoldneva, nisem dobila odgovorov.
A takrat, ko je k meni ves zgrožen, in še vedno osupel nad žensko nečimrnostjo, prišel Sine, sem si lahko jasneje odgovorila na nekatera vprašanja, ki so se v pripetljaju s študentom dotikala mene:
“Kaj si le pričakoval od tega večera? Da boš v prestižu elitnega kluba majhne države nekdanjega Balkana še srečal bogaboječe dekle? Zadišala sta ti njeno meso in šopek denarja. Potreben si bil, ona pa lačna telesa. Prav. Sta šla. Sta se omembe vredno imela. Kaj neki si pričakoval? Da te bo zjutraj še z rogljičkom in belo kavo gostila? In ti hvalnice pela? 100 evrov ti je položila ob vzglavje. Za uslugo in trud. In kaj si ti pričakoval?!”
Ja, Sinetova ponižujoča prigoda. “Tako nizkotno, izrabljeno, kot ponošene spodnjice, ki jih po uporabi vrže v smetnjak .. ker so nadomestljive .. ker lahko kupi nove …”, je pretreseno začel iskati primerjave, s katerimi bi mi, kar se da slikovito, popisal svoje počutje. Zaželel si je ženskega telesa. Poželel si je ŽENSKE. In ker je izobražena, po videzu sodeč izkušena, samska in dobro situirana dama, dosti obetala, sta se preprosto podala v čutno raziskovanje.
Potem pa … O-PA!! Sinetovi obeti so se skazili. Mična dama je imela z mojim prijateljem drugačne namene. Užiti mlado silo. Se predati čvrstemu telesu in vroči krvi. Zadovoljiti čutno potrebo. Ga izplačati in brez obveznosti, brez dolgov, odsloviti.
YES!! ŽENSKA PO MOJEM OKUSU! “Sinko, če bi denar lahko razmetavala, bi ti sama navrgla kar 300 evrov,” sem navdušeno odgovorila dogodku, ki je njemu porušil ravnovesje, meni pa močno vzdignil ženski ego.
Hja, čemu moje navdušenje? In v podobi česa sem se spoznala?
Ženska je poznala svoj namen. Raziskala je teren. Si želeno vzela, ne izstavljen račun poravnala, brez občutka sramu, brez krivde, s pokončno držo, z vzdignjeno glavo, odločno kot prejšnjega večera, zakorakala v naslednji dan. Morda s podobno namero, a očiščena prejšnjega dne.