Večer se je spuščal počasi, kakor tančica iz črne svile, ki se je nežno razgrinjala čez mesto. Luči pod njima so utripale v tihem ritmu in jazz, ki se je lenobno razlegal iz zvočnikov, je bil kot dotik na koži. Intimen, zadržan in poln obljub.
Marko je stal ob kuhinjskem pultu, s kozarcem rdečega vina v roki, ko se je zaslišal zvonec. Z rahlim nasmeškom je pogledal Lano, ki je stala ob oknu, ovita v svileno, kremasto obleko, ki se je lepila na njeno telo kot druga koža. Njene dolge noge so bile gole, obute v petke, rdeči lasje pa zavezani v rahlo razpuščeno figo.
Pogledala ga je čez ramo in v očeh ji je zažarela nagajivost. “Greva po hudiča?” je rekla z nasmeškom.
Jure je stopil čez prag s tistim značilnim, malce navihanim pogledom in skrivnostnim nasmehom. V sivi srajci in črnih kavbojkah je deloval sproščeno, a v sebi nevarno živ.
“Upam, da nista že vsega spila,” je navrgel, medtem ko je Marko že segel po drugi steklenici.
“Ne, samo začela sva… ogrevanje,” je rekla Lana in mu podala kozarec.
Sedli so v dnevno sobo. Kavč iz mehke tkanine, nekaj blazin, steklenica med njimi in jazz, ki je nežno božal atmosfero. Stekel je pogovor o preteklosti, spominih, o tistem večeru v vinski kleti, ko so skoraj … In zdaj so bili dovolj odrasli, da si niso več lagali. Ko se je Lana nagnila po kozarec, se je svilena obleka razmaknila ob prsih in Marko je videl, kako je Juretov pogled zdrsnil čez njen dekolte. Ni ga motilo. Nasprotno.
Njegove oči so se zadržale dalj časa. Dotiki so postajali manj nedolžni. Lana je naenkrat sedela bližje Juretu. Njena roka je po nesreči obstala na njegovem stegnu. Markov pogled se je srečal z njenim. Kratko, jasno, globoko. Vedela sta.
“A je komu vroče ali se samo meni zdi?” je rekel Jure, a ni čakal na odgovor.
Njegova dlan je zdrsnila po Lanini roki in ona se ni umaknila.
“Lahko malo odprem okno,” je dahnil Marko, a ostal je tam kjer je bil.
V svojem naslonjaču, s kozarcem v roki, z rahlim nasmeškom. Opazoval je. In v njem se je začel mešati ognjemet čustev. Vzburjenost. Zaupanje. Poželenje. In… nekaj osvobajajočega. Juretovi prsti so zdrsnili po Laninem vratu. Ona se je obrnila, obraz blizu njegovega. Ko jo je poljubil, je tiho zastokala in zadrhtela. Marko je videl, kako sta se ji napeli bradavički pod obleko, ko se je obrnila in pokazala gola ramena.
Ko se je Jure nagnil k njej, ji razprl obleko čez prsi in jih razgalil, se je Marko sklonil naprej. Njegova dlan je pristala na Laninem stegnu, ki je bilo zdaj že čisto razprto, skoraj vabilo. Pogledal jo je. Lana mu je vrnila pogled.
“Tega sem si želela že od tistega večera v kleti…” je zašepetala.
“Vem,” je rekel tiho. “Tudi jaz.”
Juretovi prsti so se zdaj igrali z njenimi bradavicami, medtem ko ji je Marko z drugo roko zlezel pod obleko. Njena muca je bila že vsa mokra, razgreta, srkala je vsak dotik. Zatemnili so luči. Svetloba sveč je zdaj nežno valovala med sencami in kožo. Lana je ležala na hrbtu, sredi kavča, z obema moškima nad sabo. Marko je poljubljal njen vrat in dekolte, medtem ko je Jure potoval s poljubi nižje, med njena stegna.
Njeni vzdihi so postajali vse globlji. Prsti so ji zdrsnili čez rob kavča, ko je Juretov jezik našel njen ščegetavček in jo začel nežno, a neizprosno obdelovati. Marko ji je s prsti božal bradavički, grizljal ušesno mečico, z drugo roko pa občudoval, kako se ji trese celotno telo.
“Tako lepo je…” je dahnila. “Oba. Tu. Z menoj.”
Jure je dvignil glavo in jo pogledal. “Nisem si mislil, da bom še kdaj…”
“Še ni konec,” je zašepetala Lana in se počasi dvignila, potegnila Jureta k sebi in ga poljubila, globoko, mokro, medtem ko ji je Marko s prsti božal notranjost stegna in počasi vstopal vanjo. Zasopla je, ko jo je Markov prst napolnil in Juretova roka hkrati stiskala prsi. Oba sta zdaj klečala ob njej, vsak na eni strani, in Lana se je zdela skoraj pijana od občutkov. V tej pijanosti je le s kotičkom očesa opazila, da sta se fanta slekla, se spogledovala, božala svoja korenjaka, ki sta postajala večja in večja. Čutila je toploto dveh čvrstih udov, ki sta izmenjaje božala njen obraz, razprte ustnice…
Ko je Marko končno potisnil svoj prelep in čvrst ud v njeno razmočeno muco, je zastokala. Gibal se je počasi, globoko, s polnimi gibi, medtem ko je Jure stal za njo in poljubljal njena ramena. Neznansko je užival v tistem razgledu. Spustila sta ga v svojo intimo. Lana je šepetala nekaj nerazločnih besed, njeno telo pa je vsrkavalo vsak njun nov dotik. Nato jo je Marko položil na bok, Jure pa se je premaknil za njen hrbet.
Lana se je zavedala, kam gre vse skupaj. In bila je pripravljena. Ko je začutila, da Juretov ud počasi pritiska ob njen zadnji vhod, je zarila dolge nohte v Markova prsa.
“Samo počasi…” je šepnila.
In naslednji trenutek sta bila oba v njej. Gibala sta se počasi, ritmično, vsak iz svojega kota, vsak s svojo pozornostjo, svojo strastjo. Ko je prišla, ji je razneslo notranjost. Usta je tiščala ob Markovo ramo, nohti so mu zarezali v kožo, medtem ko je v njej divjala dvojna ekstaza. Njeno telo se je treslo med njima kot v primežu, ki je nikoli ne bo izpustil na svobodo. Fukala jo bosta do nezavesti in naprej.
Ko sta drug za drugim končala, jo je Jure zadržal ob sebi, Marko pa ji je z dlanjo nežno božal lase. Tišina je bila v tistem trenutku mehka kot odeja, ki je božala tri občutljiva, gola telesa. Jazz je še vedno tiho igral v ozadju. Vonj vina, gole kože in seksa je lebdel v zraku tiste sobe. Lana je, pijana od užitka, počasi odprla oči, pogledala najprej enega, potem drugega.
“Naslednjič pa gremo v klet. Da zaključimo tisto, kar smo začeli pred leti.” Nasmehi. Pogledi. In novo poglavje, ki se je ravno začelo.
