Vsi imamo trenutke, ko se znajdemo v vrtincu dvomov, vprašanj ali radovednosti glede spolnosti.
Prav zato sem tukaj, da z vami delim svoje misli in izkušnje, pa tudi, da poskušam odgovoriti na vaša najdrznejša, najbolj zapletena vprašanja. Nič ni preveč nenavadno ali preveč drzno!
V erotičnem svetu je vse dovoljeno, če se le vse strani s tem strinjajo. Tokrat sem izbrala tri vprašanja, ki so me spravila v razmislek, hkrati pa so tako univerzalna, da se v njih zagotovo najde tudi večina vas.
“Eva, sem 28-letna ženska in si že dolgo želim poskusiti seks na javnem mestu, a me hkrati misel na to straši. Kako se spopasti z mešanico vznemirjenja in strahu?” – Tjaša, 28 let
Najprej, bravo, da si drzneš razmišljati o svojih željah in fetiših! Seks na javnem mestu je ena tistih fantazij, ki združuje adrenalin, spontanost in nekaj, kar običajno ni dovoljeno in ravno to je pogosto tisto, kar nas najbolj privlači. A strah je povsem naraven odziv, saj gre za situacijo, ki vključuje tveganje.
Da bi se s tem bolje spoprijela, poskusi najprej z mehko različico te fantazije, recimo v bolj varnem okolju, kot je parkiran avto ali zasebni kotiček na pikniku. Pomembno je, da imaš občutek nadzora nad situacijo in se predhodno dogovoriš s partnerjem, kako daleč sta pripravljena iti. Prav tako imejta plan B, če bi prišlo do neželenega “občinstva”. Pomembno je, da se ob tem počutiš varno, saj samo tako lahko resnično uživaš.
Ko enkrat začutiš, da je tvoj strah obvladljiv in si pripravljena na več, lahko zadeve postopoma nadgradiš. Morda si bosta nekoč drznila na plaži ob večeru ali v kakšni osamljeni ulici. Najpomembnejša stvar je, da poslušaš sebe.
“Zdravo Eva, star sem 34 let in me vedno bolj privlačijo BDSM-prakse, vendar ne vem, kako bi to omenil svoji partnerki, ki je precej konzervativna. Bojim se, da me bo obsojala.” – Luka, 34 let
Luka, popolnoma razumem tvoje zadržke. Pogovor o BDSM-praksah lahko deluje zastrašujoče, še posebej, če misliš, da bi lahko naletel na odpor. A ključ do uspeha je komunikacija in ta mora biti odprta, iskrena ter spoštljiva.
Prvi korak je, da se z njo pogovoriš o vajini spolnosti na splošno. Začni z vprašanjem, kaj ji je najbolj všeč in če obstaja kaj, kar bi si želela preizkusiti. Ko vzpostaviš sproščen pogovor, lahko omeniš, da te določene stvari vznemirjajo. Ne rabiš takoj uporabiti izrazov kot “dominanca” ali “podrejanje”, ampak razloži, da te privlačijo vloge, raziskovanje moči ali uporaba blage stimulacije, kot so lisice ali preveza preko oči.
Pomembno je, da ji daš čas za razmislek in ji ne vsiljuješ svojih želja. Predstavi to kot skupno raziskovanje, ki bi lahko izboljšalo vajino spolno življenje. Morda bo potrebovala nekaj časa, da se s to idejo spoprijatelji, a če začneta počasi in v duhu zaupanja, je lahko vajin odnos še bolj strasten in globok.
“Eva, ko imam orgazem, pogosto začutim nenavadno žalost ali praznino. Zakaj se to zgodi in ali je to normalno?” – Maja, 31 let
Maja, najprej naj povem, da si znotraj povsem normalnega spektra občutkov. To, kar opisuješ, je poznano kot “postkoitalna disforija” ali žalost po spolnem odnosu. Dogaja se tako ženskam kot moškim, razlogi pa so lahko fiziološki, čustveni ali celo hormonski.
Na fiziološki ravni je to lahko povezano z močnim sproščanjem oksitocina in dopamina med seksom, ki po orgazmu hitro upadeta, kar lahko ustvari občutek praznine. Na čustveni ravni pa je lahko žalost povezana z globljimi občutki, denimo osamljenostjo, preteklimi izkušnjami ali celo podzavestnim občutkom ranljivosti, ki se lahko pojavi po tako intimnem dejanju.
Pomembno je, da te občutke sprejmeš in jim dovoliš, da se izrazijo. Če so pogosti ali zelo intenzivni, je dobro raziskati, ali so morda povezani z določenimi nerešenimi čustvenimi zadevami. Prav tako lahko pomaga pogovor s partnerjem ali celo s terapevtom. Pomembno je, da veš, da nisi sama, da to to ni nič neobičajnega, in da lahko to z nekaj razumevanja svojega telesa in čustev premagaš.
