Boštjan je vedno hodil v isto knjižnico. Ne zato, ker bi bil strasten bralec, ampak zaradi Katje. Rdečelaske s prelepimi očmi, ki je vsak dan potrpežljivo stala za pultom, urejena do popolnosti.
Oprijet puli je objemal njene napete prsi, krilo pa se je ovilo okoli njenih bokov in zadnjice. Dolge noge so bile vedno v rahlo visokih petah, ki so naredile njeno hojo še bolj zapeljivo. A kar je Boštjana najbolj vznemirjalo na njej, so bila njena očala. Rahlo spuščena na nosu, ko je pogledala proti njemu. Nedolžen izraz, a v njenih očeh je gorelo nekaj pohotnega.
Vsak dan je prišel do pulta s kakšno novo zahtevo.
“Iščem nekaj drznega, nekaj, kar v meni prebudi posebne občutke,” je rekel zadnjič, ko se je nagnil čez pult.
Katja ni zardela. Nasmehnila se je, rahlo privzdignila obrvi in mu v roke podala erotični roman, ki ga je potegnila s kupa na desni.
“To bi vam utegnilo ugajati,” je rekla, ko so se ji ustnice komaj opazno zravnale v nagajiv nasmeh.
Tisti večer je knjižnica samevala. Le Boštjan je še ostal, bil je zadnji obiskovalec. Zadnji navdušen bralec tistega dne.
“Čas je, da zapremo,” je rekla, a ni odšla proti vratom.
“Še nekaj bi rad poiskal,” je odvrnil in stopil bližje. Zagrizla je v spodnjo ustnico in si snela očala.
“Oh? In kaj točno iščete?”
“Knjižničarko, ki se skriva pod svojo pridno zunanjostjo.”
Besede so obvisele v zraku, napetost je eksplodirala. Ona je globoko vdihnila in ga premerila od glave do pet.
“Morda pa boste imeli srečo,” je zašepetala in stopila nazaj v senčen kotiček med knjižnimi policami.
Boštjan je sledil njenim korakom, dokler se ni ustavila pri leseni mizi, kamor je odložila svoje očala.
“Že celo leto hodiš sem,” je rekla in s prsti zdrsela po svojem vratu, nato pa nižje po prsih. “Opazujem te … kako me opazuješ. In veš kaj?” Pogledala ga je naravnost v oči. “Tudi jaz sem tebe.”
Z enim gibom mu je odpela zgornji gumb na srajci, z drugim pa potegnila krilo rahlo navzgor. Njegove roke so se ujele okoli njenega pasu, s prsti se je zakopal v njene boke in jo potisnil ob rob police.
“Tega si želela, kajne?” je zašepetal ob njenem ušesu in ji nežno ugriznil v vrat.
Ni čakala na navodila. Oprijete hlače niso mogle več skriti njegovega vzburjenja, ko mu jih je tresočih prstov odpenjala. Potem pa … prvi dotik. Tkanina njenih hlačk je bila že premočena, ko se je s stegni privila k njemu.
“Trd zate, mala,” je zamrmral in jo samozavestno prijel pod hruškasto zadnjico ter dvignil na mizo.
Slišalo se je drsenje knjig, ki so popadale na tla, ko se je na polici razkrečila zanj. Z eno potezo so njene hlačke zdrsnile z zadnjice, in njegove radovedne prste je hitro ovila topla, mokra muca.
“Samo ne nehat,” je zasopla, ko je potisnil prste globoko vanjo.
Ampak to ni bilo dovolj. Niti slučajno. Ko ga je potegnila bližje, se je z vrhom uda podrgnil ob nabrekel ščegetavček, dražeč jo, dokler ni skoraj obupano zastokala. “Daj me,” je zaječala, in tega mu ni bilo treba dvakrat reči.
Z enim gibom se je potopil vanjo. Toplina, ki ga je ovila, ga je skoraj zlomila. Oklenila se ga je z nogami okoli pasu, prsi pa so se čudovito zibale v ritmu, ko je prodiral globlje. Njene prsi, ritka, zvoki, ki so prihajali iz njenih ust, vse je bilo popolno.
“Tako je trd … o moj bog …” je zasopla in zarila nohte v njegova ramena.
Njegovi boki so zdaj udarjali ob njeno napeto telo, prazno in tiho knjižnico pa je napolnilo vlažno ploskanje kože ob kožo. Potem se je naglo dvignil, jo obrnil in se naslonil nanjo, tako da so njene prsi prislonile ob hladen les. Z odločnim sunkom jo je spet napolnil, z roko pa jo zagrabil za dolge rdeče lase kot v eni izmed knjig, ki jih je bral, in jo povlekel k sebi.
“Tako, knjižničarka,” se je zarežal. “Rada si pridna, ampak jaz te rabim poredno.”
“O, fak, jaaa,” je dahnila, ko je s prostimi prsti božala svojo klitoris. Boštjan je pospešil ritem. Čutil je, kako se njena notranjost napenja okoli njega, kako se ji tresejo noge. Bil je neustavljiv, divji, zabijal se je vanjo, dokler ni čutil, kako ga močno stiska okoli čvrstega junaka.
“Prihaja mi … prihaja mi …” je zakričala in se s celim telesom predala ekstazi.
Njeno telo se je treslo v njegovih rokah, valovi orgazma so jo zagrabili in niso spustili. To je bilo tudi zanj preveč. S sunkom ga je izvlekel in ga prijel v roko. Vroči curki njegovega izliva so v trenutku brizgnili na njen hrbet, na boke, v kotiček njenega stegna. Ko je končno zadihala, se je naslonila nanj, se nasmehnila in si z roko obrisala vlažne ustnice.
“Veš kaj?” je rekla zasoplo. “To je bila daleč najboljša knjiga, kar sem jih kdaj ‘prebrala’.”
Skozi okna knjižnice so sijale ulične luči. Knjige na tleh, zmečkani papirji in dve prepoteni telesi. Noč v knjižnici še nikoli ni bila tako vznemirljiva.
“Jutri spet prideš?” je pomežiknila. “Si ti sploh še kdaj zaprla to knjižnico?” se je nasmehnil in jo poljubil.
