Sprva sem si želela le enkrat. Samo okusiti tisto o čemer sem od nekdaj sanjala. Občutiti bič moje pokvarjene duše, ki bi iztepel hudičevko iz mene.
Tisto hudičevko, ki me je vedno znova in znova gnala v greh. Sprva le grešne misli, kasneje pa vse prevečkrat v prave, občutljive grehe. S takšnim demonom si poročen za celo življenje in, če imaš ob tem tudi zaresnega moža, potem …
Potem zvečer ležiš v postelji in se pretvarjaš, da spiš, ko ti moški, katerega si se prenajedla že v prvih mesecih, z roko seže pod spalno srajco. Včasih vseeno popustiš, ker je v redu človek in tudi privlačen, a manjka mu tisto nekaj za čemer tako divje hrepenita tvoja duše in srce. Seks z mojim možem je bil od nekdaj dolgčas in pogreb za moje spolno poželenje.
In spet, za kakšno drugo bi bil sanjski, zame pač ne. Jaz si želim reči, ki jih ne najdeš v učbeniku o spolnosti za deveti razred. Zame seks ni reprodukcija, niti ne hipna potešitev za lahko noč. Zame je seks vstop in povezava s svetom na neki drugi ravni. Na ravni nekega drugega vesolja, kjer ljudje odstranijo svoje maske “navadnosti” in pokažejo kdo in kaj v resnici so. Zaživijo svoje perverzne misli in odvežejo svoje hudiče, ki jih tako silno žgejo od znotraj v našem fizičnem svetu.
“Kaj hočeš?” je z resnim glasom vprašal moj “hudič”, ko sem ga klicala.
“Rada bi te videla, kaj pa,” sem odvrnila.
“Rekla si, da se ne bova več videvala. Drugo imam,” je bil kratek, a nekoliko neprepričljiv.
Stisnilo me je globoko v trebuhu. Moj skrivni ljubimec, bič mojega telesa in izganjalec hudiča, je potrkal na mojo vest. Nazadnje, pred kakšnim mesecem sem mu res rekla, da je zadnjič. Niti poklicala ga nisem več ali mu pisala. Mogoče je bil resen, ampak … Morala sem poizkusit. Preveč me je žgalo znotraj telesa. Tisti pekoči občutek, ko bi se nasadila na karkoli bi mi ponudil in prihajala dolgo v noč ujeta v boleče pasti lastnih fantazij.
“Bila sem poredna,” sem nazadnje dejala.
To je bila najina skrivna koda, ki je pomenila, da sem se navkljub dani obljubi o vzdržnosti do drugih, predala.
“Z njim?” je vprašal po mučnih sekundah tišine.
“Z njim,” sem priznala. “Ampak, … ves čas sem mislila nate. Samo nate, prisežem.”
“In zdaj te peče vest zaradi tega, ker si fukala z možem?”
“Me. Rada bi, da izženeš tega hudiča iz mene. Še vedno ga čutim,” sem ga prosila z rotečim glasom.
Sledil je dolg premor. Predolg.
“Si še tu?” sem vprašala.
“Pridi ob šestih,” je odvrnil in odložil.
Saj nisem vedela, ali bi zakričala od veselja, ali pa naj bi me bilo na smrt strah. Ampak, enostavno sem morala k njemu. Želela sem si vsega tistega nepredvidljivega. Zavedam se, da me bo enkrat morda to pokončalo, ampak enostavno si ne morem pomagati.
V oprijetem usnjenem mini krilu in razpeti bluzi, odišavljena z noro opojnim parfumom, so me visoke pete črnih čevljev nosile proti avtomobilu. Čutila sem njegov pogled skozi okno, ki je pristal na mojem hrbtu kot na veliki rdeči tarči. Zagotovo je vedel. Moral je vedeti. A nikoli ni nič rekel. Jaz pa tudi nisem nameravala odpirati svoje duše in vrat v moj pekel.
V avtu sem iz torbice potegnila zapeljiv čipkast trak z obeskom za okoli vratu. Zaljubila sem se v samo sebe, ko sem se pogledala v vzvratnem ogledalu. Moja češpljica je že zdavnaj čutila, da prihajajo njeni trenutki. Bila je pripravljena.
Vrata so bila odprta, a o njem ne duha ne sluha. Bilo je temno. Luč se ni prižgala, ko sem pritisnila na stikalo. Tisto stanovanje sem dobro poznala, zato mi tudi v mraku ni bilo težko najti pravih vrat. Stopala sem tiho kolikor sem lahko v tistih glasnih čevljih. Srce mi je razbijalo visoko v grlu, z roko sem potisnila priprta vrata v sobo, ko me je od zadaj okoli vratu ujela močna roka.
“Dosti si upaš,” mi je šepnil na uho in pritisnil svoje polno mednožje na mojo zadnjico. Takoj sem začutila vzburjenje v njegovih hlačah.
Z ustnicami je nato pobožal moj nadišavljen vrat in nekajkrat globoko vdihnil. Pri tem se je še močneje oklenil mojega vratu, da sem prav težko dihala. Z roko sem previdno segla nazaj in takoj ugotovila, da ima hlače odpete, zgoraj pa ni nosil ničesar.
“Ravno pofukal sem jo,” je rekel, da me je zmrazilo po hrbtu. “Spi v sosednji sobi.”
V glavi sem doživljala prave eksplozije različnih misli in čustev. Od jeze, do ljubosumja, od prezira do vzburjenja ob dejstvu, da bi bilo to res. In zakaj ne? Ni bil vezan name in jaz sem v resnici res prasička, ki ga že dolgo vleče za nos. In še za kaj drugega. Ampak ko vlečem, mu to tako zelo paše, da mi vedno vse oprosti.
Z drugo roko je segel k mojim joškom, jih pričel grobo grabiti in me rahlo ugriznil za vrat. Potem se je njegova dlan z vzburjenih prsi spustila navzdol, preko mednožja, prsti so zagrebli v moje stegno in skokovito pristali med mojimi nogami. Zdrznila sem se, a nekako zadržala krik v grlu. Morda je v sosednji sobi zares spala kakšna njegova fukara in kdo ve kaj bi se zgodilo, če …
Ovlažil si je prste na pobesnelo potrebni pički, spolzel z njimi pod črno čipko in jo pohotno ter grobo zagrabil. Pete so obstale v zraku in za hip se mi je zdelo, da lebdim v tistem mračnem hodniku pred njegovo drugo sobo.
“Hudiča bi gnala iz te pičke?” je grozeče dahnil tik ob moje uho in zarinil dva prsta globoko vame.
“Aaaahh, ja … bi,” sem komajda izdavila iz sebe.
