Iz sončne Ljubljane sem se odpravila na obalo. Pot, ki jo imam neskončno rada. Pot, ki me popelje v drugo okolje. Vonj po morju, obmorskem rastju…
kava na sončku z razgledom na neskončno širjavo modrine, z odbleskom sonca… A to nedeljo se je narava malce poigrala z mano.
Namesto pogleda na morje, me je pozdravila megla. Spuščanje po ovinkih proti Portorožu je pomenilo potapljanje v meglo, ki me je spremljala že od zadnjega tunela. Nič hudega. Gneče v tem času na obali ni, vreme pa je odgnalo še tiste zagnance, ki so pomislili na dan v soncu.
Parking in sprehod do lokala… sedla sem zunaj, se zavila v deko na stolu in se prepustila vlažnemu zraku in kavici. Kljub temu, da je bilo malo sprehajalcev, mi je v oko padel postaven moški na dolgih nogah, sivimi lasmi spetimi v čop in pozabljeno bradico. V kotičku ustnic je imel zataknjen cigaret. Oblečen v široko jakno, s kavbojkami, ki so imele ob strani luknjo, ki tam ni bila namerno moderno nastavljena. Z ležerno hojo. In nekako poznanimi potezami obraza. Počasi se mi je približeval.
“Živjo Neja, saj si ti, a ne da?” se oglasi.
Možgane mi spreleti spomin. Sošolec Tone, vedno odmaknjen, zasanjan, drugačen. Vstanem in ga objamem, res sem se ga razveselila. Najbrž bo pust vikend zaradi vremena dobil drugačne barve. Prisede in najino srečanje postane pink pong besed v smislu ‘še pomnite tovariši’. Kavica je prerastla v kosilo, ki se je prevesilo v popoldan. Spomini, smeh, dobra volja. In v meni tiha želja. Jaz bi… bi tudi on? Vprašam? Ah, ne, ne zmorem tega.
“Ali te lahko povabim na svojo barko?” vpraša.
Pogledava se v oči in zrak obmiruje. Pogled je dolg in vsebuje vse. Vprašanja, odgovore, obljube. Stegne roko in me potegne k sebi. Držeč za roko zapustiva lokal in jo počasi mahneva v marino.
Še vedno me drži za roko. Njegova dlan je topla, raskava, močna. Vzbuja zaupanje. Obstane in me znova pogleda v oči.
“Všeč si mi, rad bi…” obraz približa k mojemu in ponudim mu ustnice.
Dejanja zamenjajo besede. Skloni se k meni in se počasi oblizne. V naslednjem hipu se ustnice dotaknejo in objame me plamen. Želje, strasti, potrebe. Oblizne vsako celico telesa. Naježi se koža, naježijo se vršički v modrčku. Po telesu potuje struja poželenja. Njegova dlan odpotuje po hrbtu navzgor in se zakoplje v moje lase.
“Ves čas sem si želel okusiti tvoj poljub, občutiti tvoje lase,” je zastokal in poglobil poljub.
V središču sem začutila naval. Stisnem nogi skupaj. V tistem se odmakne in zagrabi za roko. Brez besed me skorajda vleče, v želji, da bi čim prej nadaljeval začeto. Sledim mu.
V marini obstaneva pred razkošno barko. Potegne jo k sebi in mi pomaga stopiti na palubo. Megla. Težak vonj morja, ki je pod meglo drugačen. Bolj mrzel. Bolj vlažen. V trenutku sva v podpalubju. Roke grabijo po odvečni obleki, za nama je dobesedno steza najinih oblek. V spodnjem perilu obstanem in se objamem preko trebuha. Za hip me objame negotovost. Ne vem kdaj nazadnje sem stala pred moškim v perilu. Res sem vedno v čipkah, res sem vedno z urejeno frizuro tam spodaj, a vseeno.
A on… njemu ni bilo mar… njemu je pomenil dotik, njemu je pomenilo, da se čim prej zakoplje vame. Poljub… jezik je raziskoval in se igral z mojim. Odmaknila sem se le toliko, da sem nežno zagrizla v njegovo ustnico. Potem sem znova ujela njegov jezik in si dovolila. Vmes sem slišala njegovo zadovoljno renčanje, vmes sem pozabila dihati od užitka, vmes… pozabila sem, da sem. Samo čutila sem. Njega.
Njegove dlani so znova iskale in raziskovale. Počasi je potoval po hrbtu. Risal je kroge, potoval po koži. Potem me je obrnil stran od sebe. Odpel modrček in istočasno ujel prsi v svoje dlani. Vem, da sem glasno sopla, da je sopenje vsake toliko prešlo v glasne vzdihe iz ugodja. Prsti so se lotili bradavičk. Igranje z njimi je povzročilo takšen naval mokrote, da mi je desnica zdrsnila med gube. Krik.
Svojo dlan sem potem usmerila za hrbet in ujela vanjo trdega, utripajočega korenjaka. Potegnila sem ga k sebi, potem pa zdrsnila v nasprotno smer, skorajda do bolečine. Potovanje moje dlani po njegovi utripajoči moškosti, je obema še pospešilo utrip. Izvila sem se mu iz primeža in pokleknila. Morala sem ga videti. V obraz mi je štrlel, dolg napet in utripajoč v potrebi, vršiček vijoličaste glavice se je svetil. Od potrebe in pričakovanja. Nežno kožico glaviča sem obliznila. Trznil je proti meni, utripal v ritmu srca.
“Daj, prosim, vzemi ga v usta,” je zaprosil in nepremično stal in mi ponujal sebe vsega.
Ujela sem ga med ustnice in počasi in nežno delala kroge okoli njega. Čutila sem ga, čutila sem sebe. Njegov utrip v mojih ustih, moj utrip tam spodaj med gubami, ki so postajale še bolj mokre. Poigravanje z udom v ustih, z dlanjo drseč po korenu, z drugo dlanjo med svojimi gubami. Vem, da sem slišala glasove obeh. Užitek, glasen užitek… porinila sem ga v kot kajute na posteljo in ga polegla.
“Rada jaham,” sem rekla in obležal je.
Razkrečila sem nogi in najprej prišla do njegove glave.
“Poskusi me. Prosim,” njegov jezik je v trenutku našel moj vršiček premočen od želje, trd od potrebe.
Potovanje njegovega jezika po mojem vršičku me je spravljalo v ekstazo. Telo sem raztegnila in rahlo nagnila glavo, moje dlani so lovile moje lase za glavo. Jahala sem njegov jezik in občutila električne sunke naslade v vseh kotičkih. Napeti vršički, naježena koža, slap naslade med nogama. V nekem trenutku sem zapustila njegov jezik in se počasi spustila niže.
Ujela sem ga v obe dlani in ga usmerila v svojo globino. Zdrsnil je vame, sprva hitro, ker sem bila premočena. Potem sem ga počasi sprejemala vase in z vsakim centimetrom njega v sebi občutila večje zadovoljstvo, naslado. Končno sem ga imela vsega globoko v sebi. Obmirovala sem in občutila utrip. Užitek. Naježena koža. Pričakovanje. Stisnila sem mišice, da ga trdneje objamem in zagodrnjal je. Vrnil mi je z utripom. Igra. Počasna in podaljševanje pričakovanja.
V nekem trenutku sem se odločila in ujela drugačen ritem. Njegove dlani so se oklenile mojih. Jaz pa sem izmenično jahala in drsela po jem. V svojem tempu. Hotela, želela sem občutiti vsega. Ritem je bil vse hitrejši. Zvok seksa. Vonj seksa. Ritem jahanja. Lovljenje užitka. Drsenje. Občutek, da me bo razneslo. Občutek. Da se bližam. Ritem… ritem… občutek napetosti, potrebe po sprostitvi, pričakovanja, da se zlijem čez rob.
Tik pred zdajci obmirujem, trese se mi vsaka celica in potem, ne vem, jaham, kričim… eksplozija, ki se me dotakne, ki potuje po hrbtenici in se razleti v moji srčiki, kričim in jaham in vem, da sem tudi njega pripeljala čez rob. Zdaj suva vame in v dolgih krčih iztisne iz sebe zadnjo kapljico užitka. Tempo počasi umirim in padem nanj. Prepotena sopeva. Se zgubiva v poljubu. Počasi ugaša v meni. Ne odmaknem se, samo želim občutiti njegovo mehkobo. Zdrsne iz mene skupaj z obilico sokov.
Vonj ljubezni…
Vonj potešitve…
Vonj morja…
Mercedes
