Njen sredinec je vešče drsel po ščegetavčku ravno tam, kjer je vedela, da je jo najbolj vzburja, ravno tam, kjer je bila najbolj občutljiva. Ves čas je čutila naraščajočo napetost v svojem središču.
Jutro… pogledala je skozi okno in na obraz ji je hušknil nasmešek.
“Dobro jutro, dan,” je glasno pozdravila med stene, se pretegnila in zdrsnila iz postelje. Jutranja rutina, ki jo je pomirjala. Kavica, zajtrk pa knjiga pred njo, da se dan začne kot se šika. Vsake toliko je dvignila pogled iznad knjige in misel ji je zdrsnila na prejšnji večer. Na toplo posteljo z njim, na njegove poljube, na kožo, na njegov napeti ud globoko v sebi. Prijeten občutek globoko v medenici je obstal v njej kot odmev.
Ta premium vsebina je na voljo le članom urgenca.com
Prijavi se Še brez brezplačnega računa? Registracija



























